Virtualno dirkanje

V času pandemije novega koronavirusa je zastal ves svet - vključno z avto-moto športom. Ker dirkači in dirkalniki ne smejo na dirkališča, proge in ceste, so se pridružili igralcem v virtualnem okolju dirkaških računalniških igric in simulacij. Za kaj gre?

Dirkaške računalniške igre in simulacije seveda niso nič novega; v zadnjih letih je ta žanr ene najbolj razširjenih prostočasnih dejavnosti (na svetu se z računalniškimi igrami ukvarja skoraj 2,5 milijarde ljudi) ob vse zmogljivejših računalniških sistemih doživel skokovito rast in uveljavitev. Zaradi velikega približka resničnosti v simulacijah virtualno dirkanje s pridom uporabljajo tudi pravi dirkači pri spoznavanju z dirkaškimi stezami in pri nastavitvah avtomobilov.

Prepoved pravega dirkanja v času epidemije je za računalniške zaslone spravila še več dirkačev in poskrbela za razcvet virtualnega dirkanja - potekajo različna prvenstva in izzivi, pri katerih se pravi dirkači lahko pomerijo z ostalimi igralci iger. V svet simulacijskega dirkanja je pred nekaj leti prek igre Gran Turismo Sport za Sonyjevo igralno konzolo play station vstopila tudi mednarodna avtomobilistična zveza FIA. FIA kot krovna avtomobilistična zveza prireja prvenstva, nadzira potek in pomaga pri selekciji dirkačev, ki se ob uspehu in izkazanem talentu lahko preizkusijo tudi v dirkanju s pravimi dirkalniki.

Skoraj štiri desetletja razvoja in dirkanja

Virtualno dirkanje seveda ni pravo dirkanje, a tehnološki napredek na tem področju je vsaj malce zbližal ti dve dejavnosti. Z virtualnim dirkanjem se danes lahko ukvarja vsak, ki ima dostop do igralne konzole in igralnega ploščka, a nekateri v to vlagajo še veliko več. Zato ne čudi, da se z digitalnimi dirkaškimi vozili spopadajo zelo različni igralci - od popolnih amaterjev do pravih dirkačev iz formule 1 in vzdržljivostnih dirk, ki jim virtualno okolje služi kot odlično vadbišče točk zaviranja in dirkaških linij.

Virtualno dirkanje poznamo že skoraj skoraj štiri desetletja, vse odkar se je leta 1983 na trgu pojavila igra z naslovom Chequered flag, ki je ponujala na izbiro šest resničnih dirkališč in nekaj namišljenih ter tri dirkalnike s samodejnim ali “ročnim” pretikanjem prestav. Čeprav grafika te igre danes izgleda zelo primitivno, je takrat igra predstavljala vrhunec tovrstnih simulacij: igralec je moral biti zbran pri vožnji, opazovati je moral delovanje motorja, se izogibati nevarnostim, se ustavljati v boksih…

Z vsako naslednjo generacijo tovrstnih iger so razvijalci dodajali parametre, ki so tako ali drugače igralca prisilili, da je vozil bolj premišljeno in uporabljal tehniko vožnje iz resničnega sveta, kot je pretikanje navzdol in zaviranje ter kontroliranje premikov vozila pod obremenitvijo.

Danes so igre še bolj realistične in ponujajo tudi povratne informacije skozi vibracije kontrolnega ploščka ali igralnega volanskega obroča.

Virtualna karting steza

AMZS center varne vožnje Vransko

Vas zanima, kako izgleda vožnja po karting stezi centra varne vožnje na Vranskem? To lahko sedaj storite od doma, če imate računalniško igro Assetto Corsa Competizione, ki jo lahko dobite na spletni strani www.assettocorsa.net. Progo na Vranskem morate namestiti v igro, nato pa se lahko virtualno zapeljete po njej.

Ključ do uspeha: namenska in zanesljiva oprema

Virtualno dirkanje zahteva dobro strojno opremo. Za tovrstno dirkanje se najpogosteje izbere kar namenska strojna oprema, kot sta igralni konzoli sony play station ali Microsoftov xbox, lahko pa se uporabi tudi namensko sestavljen računalnik.

Govorili smo Damjanom Šimencem iz trgovine Playgame.si, ki je na vprašanje glede izbire in opreme igralcev odgovoril, da je ta zelo odvisna od osebnih preferenc. Nekateri se bolj udobno počutijo z igralnim ploščkom v rokah, spet drugi potrebujejo volan, pedala in sedež. Povedal je tudi, da se v Sloveniji kupci oziroma igralci odločajo za pakete opreme s ceno med 200 in 400 evri, ki že ponujajo nekaj občutkov in odzivnosti sistemov. So pa paketi opreme lahko tudi precej dražji.

Nervtech simulatorji

Slovensko zagonsko podjetje Nervtech, ki razvija in izdeluje simulatorje za vožnjo ter raziskuje zbiranje biometričnih podatkov voznika. Nervtechov simulator je uporabnikom na voljo tudi v AMZS centru varne vožnje Vransko.

S svojimi dognanimi simulatorji  je  Nervtech uspešen tudi v svetu virtualnega dirkanja in simulacij. Njegov simulator je tudi v prometnem muzeju v Luzernu v Švici kot del razstave Red Bull World of Racing, preskusila pa sta ga tudi že nekdanja svetovna prvaka v rallyju Sebastien Loeb in Sebastien Ogier.

Vzdržljivostne dirke in time attack serije, kaj pa dvokolesno dirkanje?

Visoko med kategorijami virtualnega dirkanja kotirajo predvsem vzdržljivostne dirke in pa serija “time attack”, kjer igralec poskuša postaviti najboljši čas v enem krogu. Na tak način v različnih prvenstvih pridobivajo kvalifikacijske podatke za nastope na dirkah. Virtualni svet dirkanja pa ne ponuja samo možnost vožnje najnovejših dirkalnikov, temveč se v naboru avtomobilov najdejo tudi prototipi in starodobni dirkalniki, ki jih v resničnem življenju ne vidite več na dirkališčih in nudijo posebno izkušnjo vožnje.

Ker je Avto-moto zveza Slovenije krovna športna zveza za moto šport in karting, nas je zanimalo, kako je z dvokolesnim virtualnim dirkanjem. Na trgu seveda obstajajo tudi dirkaške simulacije prvenstev MotoGP, MXGP in celo za speedway, a te še zdaleč ne dosegajo priljubljenosti štirikolesnih dirkaških simulacij. Razlog je v nadzoru in seveda fizikalnih posebnostih dvokolesnikov: medtem, ko lahko štirikolesni dirkalnik upravljamo z volanom, stopalkami in ročico menjalnika, je za dvokolesne simulacije praviloma na voljo le igralni plošček, ki seveda ne omogoča pristnega nadzora. Obstajajo sicer računalniške igre kot sta MXGP in MotoGP, ki vsebujeta skoraj vse dirkače in ekipe teh prvenstev, a ti dve igri zaradi omejenega nadzora ne spadata v serijo virtualnih simulacijskih iger.

Kljub temu so vodilni pri seriji MotoGP v času epidemije priredili virtualno prvenstvo ”Stay at home GP”, kjer so se dirkači - med njimi tudi Marc Marquez in Maveric Vinales -  pomerili na virtualnih ovinkih steze v Mugellu. 

Virtualna dirkališča

V najboljših dirkaških simulacijah so dirkaške steze predstavljene zelo realistično. Za prenos v virtualno okolje razvijalci iger lasersko poskenirajo prave steze in prilagajajo koeficiente trenja vozne podlage, kar močno približa značilnosti virtualnega dirkanja pravim dirkam. Nič čudnega, da se veliko virtualnih dirkačev dobro znajde tudi za volanom pravega dirkalnika na pravem dirkališču. Veliko iger ponuja veliko možnosti vključno z izbiro različnih trdot in obrabe pnevmatik, vpliv porabe goriva na hitrost vožnje, pa tudi upoštevanje vremenskih razmer in različne vozne podlage (sneg, makadam in asfalt). Tako lahko vsak dirkač razvije svoj slog vožnje v različni razmerah in na najrazličnejših podlagah ter v vsakem vremenu. Tako realistično predstavljena dirkališča oziroma proge so za igralce vabljive tudi zato, ker se v virtualnih zavojih lahko znajdejo ob boku znanih dirkačev.

Pod črto: virtualno dirkanje, prihodnost moto športa?

Ljubitelji moto športa seveda že komaj čakamo, da bomo lahko znova slišali hrumenje motorjev na pravih dirkaških stezah. Kljub priljubljenosti in razširjenosti virtualnega dirkanja to vendarle ni nadomestek za pravo dirkanje, a številnim omogoča preskušanje svojih vozniških oziroma dirkaških sposobnosti, pa čeprav le v virtualnem svetu. Za prave dirkače pa je virtualno dirkanje tudi koristno orodje, s katerim se na primer s stezo spoznajo še preden zapeljejo nanjo. Tudi inženirji v virtualnem svetu lahko ceneje in hitreje preskušajo različne rešitve.

Svet virtualnega dirkanja pa je lahko tudi valilnica dirkaških talentov; nekaj moštev je za volan pravih dirkalnikov že povabilo najboljše iz virtualnega dirkaškega sveta.