Častitljiv jubilej in optimističen pogled naprej

Avto-moto touring klub Ljubljana je med članicami AMZS društvo z največ člani. Letos AMTK Ljubljana praznuje 75 let obstoja, čeprav začetki društva segajo še dlje v zgodovino: leta 1913 se je takratno kolesarsko društvo Ilirija preimenovalo v moto-kolesarski klub in tako postalo prvo moto društvo v Ljubljani. Aktivno je društvo začelo delovati po prvi svetovni vojni, ko je na primer leta 1920 priredilo prvo motociklistično dirko pri nas med Podlipo in Smrečjem, o čemer smo v Motoreviji že pisali. Za uradno letnico nastanka AMTK Ljubljana šteje leto 1947. O zgodovini, sedanjosti in prihodnosti društva pa smo se pogovarjali z Radom Stojanovičem, ki društvo kot predsednik vodi od leta 2006. 

V preteklem obdobju je bilo kar nekaj mejnikov, ki označujejo dejavnost in razvoj kluba ..

V prvem obdobju kluba je bila najpomembnejša dejavnost društva izobraževanje za vozniški – “šoferski” izpit, priljubljeni pa so bili tudi društveni izleti z redkimi vozili. Posebno mesto v dejavnosti društva je imel seveda moto šport. Klubski tekmovalci na čelu z legendarnim Breznikom so se udeleževali številnih cestno hitrostnih motociklističnih dirk in osvajali vidna mesta.
Leta 1960 se je začela na pobudo športnih delavcev v Zgornji Šiški v športnem parku Ilirija izgradnja speedway stadiona, ki je bil dograjen tri leta pozneje. 
Za člane avto moto društev je pomembno leto 1960, ko je AMZS začela izvajati službo pomoč informacije (SPI), člani AMZS pa so pridobili prve prave ugodnosti.
Leta 1966 se z vključitvijo turistične dejavnosti v delo kluba  ta preimenuje v Avto moto touring klub Ljubljana, kakor se imenuje še danes. 
Za delovanje avtošole je bilo prelomno leto 1975, ko je klub odprl novo sodobno avtošolo, v kateri se je za voznike motornih vozil usposabljalo več tisoč kandidatov na leto. 
Leta 1981 je bila v okviru kluba ustanovljena Sekcija ljubiteljev starih motornih vozil, ki je v naslednjih desetih letih organizirala več kot dvajset mednarodnih dirk starodobnikov na dirkališču Grobnik pri Reki. V drugi polovici devetdesetih let prejšnjega stoletja je sekcija organizirala tri odmevne dirke starodobnikov na stari gorski cesti na Ljubelju.
V začetku osemdesetih je na novo oživela speedway dejavnost. S prenovo speedway dirkališča je klub začel z organizacijo največjih speedway dirk in v naslednjih letih prevzel primat v slovenskem speedwayu, saj so njegovi vozniki redno osvajali naslove državnih prvakov med posamezniki in klubi.

Leta 2001 ste bil na skupščini kluba izvoljen v Upravni odbor kluba, leta 2006 pa za njegovega predsednika, to funkcijo opravljate še danes. Kako so minila ta leta?

Na kratko: prijetno in delovno. Prvi mandat v Upravnem odboru kluba sem spoznaval dejavnosti in se učil od starejših in izkušenejših kolegov. Izvolitev za predsednika mi je dala dodaten zagon in hkrati naložila nove obveznosti. Število članov kluba je narekovalo vedno večjo profesionalizacijo. Poleg dela s člani je bilo treba izboriti ustrezno pozicijo kluba znotraj krovne zveze (AMZS,) saj je za uresničevanje poslanstva kluba in zadovoljevanje interesov članov nujno potrebno usklajeno delovanje kluba in zveze. Tudi področje športa se je krepilo. Skupaj z organi kluba smo se odločili, da nekoliko reorganiziramo profesionalno strukturo kluba. Svojega poslanstva in dela ne bi mogel opravljati dobro brez izdatne pomoči članov organov kluba, športnih funkcionarjev in nenazadnje številnih partnerjev in prijateljev kluba, za kar sem jim neizmerno hvaležen.

V zadnjem desetletju so se razmere na področju prometa kot tudi potrebe in želje udeležencev v prometu precej spremenile. Lansko leto vas je skupščina AMZS že tretjič imenovala za predsednika Strokovnega sveta za članstvo. Ves ta čas ste tudi član Upravnega odbora AMZS, pa tudi drugih organov krovne zveze. Kakšni so odnosi na relaciji klub - zveza?

Delovanje kluba je predvsem na področju zagotavljanja in kakovostnega izvajanja storitev za naše člane neločljivo povezano z delovanjem zveze. Zato je bilo moje angažiranje pri delovanju zveze toliko bolj zavzeto. Vzporedno se je v delo organov zveze vključilo in angažiralo tudi pomembno število članov našega kluba. Upam trditi, da smo tako postali pomemben steber krovne zveze. Zasluge in zahvala za to gredo nedvomno vsem funkcionarjem kluba, ki so v teh letih aktivno delovali v organih in delovnih telesih zveze. V klubu in zvezi ob sodelovanju gospodarske družbe AMZS d.d. želimo ustvariti najboljše razmere za naše člane na področju mobilnosti in moto športa. Upam, da nam to uspeva in da bomo iz leta v leto boljši in privlačnejši za še večje število članov.

Nekoč je bila klubska avto šola osrednja celica šolanja voznikov, v zadnjih letih pa se je klub usmeril v organizacijo različnih oblik usposabljanj v AMZS Centru varne vožnje Vransko. Kaj ti programi nudijo?

Res je. Klubske avto šole že dolgo ni več. AMZS Center varne vožnje Vransko pa je postal središče usposabljanj in treningov varne vožnje. Zato smo se v klubu temu prilagodili in že vrsto let organiziramo različne programe. Najprej smo pričeli s programi “Doživetje varne vožnje” za starejše člane kluba, ki so bili izredno dobro sprejeti in dobro obiskani. Kmalu so bili ti programi, kot dobra praksa prenešeni na raven AMZS in druga društva. V zadnjih letih pa za člane kluba na Vranskem organiziramo intenzivne tečaje varne vožnje, ki so prav tako odlično sprejeti in dobro obiskani. Računamo, da bomo skupaj z AMZS Centrom varne vožnje Vransko te programe še naprej razvijali in jih približevali našim članom, saj center ponuja odlične pogoje za šolanje z zelo dobro usposobljenimi inštruktorji.

Leta 1963 je klub v Zgornji Šiški izgradil športni objekt za speedway dirke, ki jih je uspešno organiziral do leta 2020, torej kar 57 let. Iz znanih razlogov je klub prenehal z organizacijo dirk. Kako ste v klubu na področju moto-športa zapolnili nastalo praznino v tej dejavnosti?

Z izgubo štadiona v Ljubljani je nastala praznina pri organizaciji speedway dirk. A naša speedway sekcija še vedno deluje. Imamo voznike, ki uspešno tekmujejo z našo licenco. Ne smemo pa pozabiti na drugo športno vejo – avtošport. V klubu je še vedno aktivna Sekcija ljubiteljev starodobnih vozil in vozniki, ki uspešno tekmujejo v različnih kategorijah avto športa.

Veliko je bilo povedanega o zgodovini kluba ter trenutnih aktivnostih, kaj pa jutri? Kako vidite klub v prihodnosti?

Nadaljevati moramo z aktivnostmi, ki zadovoljujejo temeljne interese članov, se še intenzivnejše vključevati v aktivnosti krovne zveze in tako skrbeti za razvoj novih in odlično izvedbo obstoječih storitev za naše člane. A dejavnost kluba mora slediti aktualnim izzivom, zato se bomo aktivno vključevali v trajnostne projekte Ljubljane in širše družbe. Aktivno bomo razvijali dejavnosti, ki bodo bogatili člansko ponudbo zlasti na področju varovanja in zaščite interesov naših članov. Če želimo vse te cilje doseči, moramo v delovanje kluba vključiti mlade z novimi idejami in drugačnimi kompetencami, ki bodo klub nadgradili.