AMZS test 50 letnih pnevmatik dimenzije 205/55 R16 V

Za 50 let objave testov pnevmatik - nemški avtomobilski klub ADAC je prvi test pnevmatik opravil in objavil leta 1973 - smo avtomobilski klubi in potrošniške organizacije, ki sodelujemo pri testih pnevmatik - AMZS že več kot četrt stoletja-, pripravili test 50 letnih pnevmatik dimenzije 205/55 R16. Ta jubilejni test pnevmatik ne označuje le pomembne obletnice, pač pa je tudi prvi test pnevmatik, pri katerem so v skupno oceno vključena tudi trajnostna merila; na ta način bomo pnevmatike ocenjevali tudi v prihodnjih letih. 

Po novem bodo pnevmatike na naših testih dobile skupno oceno, ki je sestavljena iz dveh glavnih meril - merila varnosti na cesti in merila okoljevarstvenih lastnosti. Ker je varnost na cesti najpomembnejše merilo, ima v skupni oceni 70-odstotni delež, okoljevarstvena merila pa 30-odstotnega.  

Merilo varnosti na cesti je sestavljeno iz že znanih posameznih meril oziroma kriterijev. Oceno pnevmatike na suhi cesti dobimo tako, da ocenimo in izmerimo stabilnost v vožnji, vodljivost in zaviranje posamezne pnevmatike, oceno na mokri cesti pa tako, da izmerimo zavorno pot, hitrost ob splavanju (vzdolžnega in prečnega), ter smerno in bočno vodljivost.
Novo merilo okoljevarstvenih lastnosti vključuje nekaj že doslej znanih meritev in ocen, kakršne so predvidena prevožena razdalja, poraba goriva in glasnost (tako v potniški kabini kot zunanja), ki smo jim dodali lastnosti, kot so obraba gumenega dela z odmetom delcev, teža oziroma masa pnevmatike, upoštevali pa smo tudi trajnostni vidik pnevmatik, pri katerem smo preverili, kje pnevmatike izdelujejo in kakšne okoljske certifikate imajo tovarne ter pnevmatike. Pri tem smo bili pozorni tudi na gumene nitke na površini novih pnevmatik, ki po nepotrebnem onesnažujejo okolje, pnevmatike pa smo preskusili tudi na škodljive snovi, kot so nitrozamini (potencialno rakotvorna snov) in policiklični aromatski ogljikovodiki (PAH). Dobra novica je, da v nobeni pnevmatiki te škodljive snovi niso bile prisotne v zdravju nevarnih koncentracijah. 

A tokratni test je pokazal tudi nekaj občutnih slabosti. Največja je zagotovo absolutno prevelika razlika v varnostnih lastnostih med preskušenimi pnevmatikami. Te razlike morajo uporabniki vzeti resno, saj lahko pomenijo razliko med izognitvijo trku, drobnimi poškodbami odbijača ali hujšimi telesnimi poškodbami, če pride do trka. 

Rezultati testa: le petina z oceno dobro!

Deset od 50 preskušenih pnevmatik je dobilo skupno oceno dobro oziroma zelo priporočljivo. Takšno oceno si zaslužijo le pnevmatike z uravnoteženimi lastnostmi, ki nimajo večjih slabosti pri varnostnih merilih - ta imajo namreč v skupni oceni 70-odstotni delež in bistveno vplivajo na skupno oceno. 21 preskušenih pnevmatik, ki je dobilo skupno oceno priporočljivo, se je izkazalo z nekaj izrazitimi slabostmi pri enem od obeh glavnih ocenjevalnih meril, ki jih dobre lastnosti pri drugem glavnem ocenjevalnem merilu niso mogle popraviti. 
Preostalih 19 pnevmatik je dobilo skupno oceno priporočljivo z omejitvami ali ni priporočljivo: te pnevmatike so pokazale izrazite slabosti pri enem ali pri obeh glavnih ocenjevalnih merilih. 
Sedem zadnjeuvrščenih pnevmatik se je odrezalo tako slabo, da odsvetujemo njihov nakup. Izrazite pomanjkljivosti so pokazale predvsem pri varnosti, ki je najpomembnejša lastnost pnevmatike; večinoma so imele te pnevmatike velike težave na mokri cesti, slabosti pa so posledično znižale skupno oceno teh pnevmatik.

Kliknite za povečavo!

Deseterica najboljših

Najboljšo skupno oceno na tokratnem testu je dobila Goodyearova pnevmatika efficient grip performance 2 zaradi zelo dobrih lastnosti tako pri varnostnih kot okoljevarstvenih merilih, izstopa pa z velikim številom prevoženih kilometrov. Enako skupno oceno je dobila tudi drugouvrščena pnevmatika continental premiumcontact 6, ki bila pri varnostnih merilih celo pred prvourščeno pnevmatiko, prvo mesto pa ji je odnesla zgolj zadovoljiva ocena za okoljevarstvene lastnosti. Zelo blizu prvima dvema je tretja pnevmatika michelin primacy 4+, ki je za prvima dvema malce zaostala pri varnostnih merilih, med vsemi preskušenimi pnevmatikami pa ima drugo najboljšo oceno za okoljevarstvene lastnosti in tudi prevozi podobno razdaljo kot zmagovalna Goodyearova pnevmatika. Na četrto mesto se je uvrstila Bridgestonova pnevmatika turanza T005, ki ima zelo uravnotežene lastnosti tako pri varnosti kot pri okoljevarstvenih lastnostih. Enako skupno oceno imajo tudi naslednje tri pnevmatike: Nokianova wetproof, Falknova ziex ZE310 ecorun in Continentalova ultracontact, vrstni red pa je določila druga decimalka v skupni oceni.  Deseterico najboljših - vseh deset ima skupno oceno dobro oziroma zelo priporočljivo - zaokrožujejo tri pnevmatike korejskih znamk Kumho, Hankook in Nexen.  
 

Varnost na cesti

Deset pnevmatik je pri glavnem merilu varnosti na cesti dobilo oceno dobro - devet od teh desetih pnevmatik je dobilo tudi skupno oceno dobro, deseta je najboljša med pnevmatikami z oceno zadovoljivo. 
Na suhi cesti se je najbolje izkazala Falknova pnevmatika ziex ZE310 ecorun. Testni vozniki so pohvalili natančno odzivnost pri vodljivosti in stabilnost na meji zdrsa, merilne naprave pa so izmerile tudi razmeroma kratko zavorno razdaljo pri zaviranju. 
Na spodnji strani lestvice lastnosti na suhem sta se znašli pnevmatiki radar RPX 800 in premiorri solazo: pnevmatike Radar izdeluje singapursko podjetje Omnia, pnevmatike znamke Premiorri pa izvirajo iz Ukrajine. Omenjeni pnevmatiki na suhi cesti ne ponujata dovolj odzivnosti in stabilnosti, pri ostrem izogibanju oviri pa sta testne voznike neprijetno presenetili z zdrsom, ki je vodil v prekrmarjenje. Takšen odziv ni le neprijeten za voznika, ampak je pri avtocestnih hitrostih lahko tudi zelo nevaren. Premiorrijeva pnevmatika ima tudi najdaljšo zavorno razdaljo na suhi cesti: pri zaviranju s 100 km/h se je zaustavila po 42,9 metra, kar je kar 7 metrov dlje, kot je potrebovala najboljša pnevmatika pri zaviranju na suhem (continental premium contact 6 se je zaustavila po 35,9 m). Razlika 7 metrov v zavorni poti se na prvi pogled morda ne zdi velika, a pomeni, da se avto s Premiorrinimi pnevmatikami na kolesih še vedno premika s hitrostjo 40 km/h, ko avto s Continentalovimi pnevmatikami že stoji na mestu!

Na mokri cesti so razlike med pnevmatikami še bolj dramatične kot na suhem. Na mokrem se je najbolje izkazala Continentalova pnevmatika premium contact 6, ki ponuja zelo dober oprijem pri večini manevrov, le pri splavanju je še nekaj možnosti za izboljšave. 
Najslabše so se na mokri cesti odrezale pnevmatike rotalla RH 01, berlin tires summer UHP 1 G2, lassa driveways, evergreen EH 226, riken road performance, doublecoin DS99 in že omenjena pnevmatika premiorri solazo. Rotalla je kitajska znamka pnevmatik, pnevmatike znamke Berlin Tires izvirajo iz Nemčije, Lassa so turške pnevmatike, Riken so japonske pnevmatike, DoubleCoin pa izvirajo iz Kitajske. Teh sedem pnevmatik se je na mokri cesti odrezalo tako slabo, da odsvetujemo njihov nakup:

DoubleCoinova pnevmatika se je pri zaviranju na mokrem asfaltu od hitrosti 80 km/h zaustavila po 59,3 metra, kar je neverjetnih 24,9 metra dlje kot najboljša pnevmatika na testu continental premium contact 6. To pomeni, da se je avto z DoubleCoinovimi pnevmatikami še vedno premikal s hitrostjo 52 km/h, ko je avto s Continentalovimi pnevmatikami že stal na mestu: takšna hitrost ima v realnem prometu lahko dramatične posledice.

Okoljevarstvene lastnosti

Precejšne razlike med preskušenimi pnevmatikami so tudi pri okoljevarstvenih lastnostih. Pri teh so za uporabnike najpomembnejše pričakovana prevožena razdalja, obraba, masa oziroma teža pnevmatik in poraba goriva, pod drobnogled pa smo vzeli tudi glasnost pnevmatik in njihov trajnostni vidik.

Tudi pri teh merilih so razlike med pnevmatikami precejšnje. Merilo okoljevarstvenih lastnosti postavlja Michelinova pnevmatika e.primacy: z 71.500 km je prevozila najdaljšo razdaljo, s 34,8 mg/km/t ima najmanjšo obrabo gumenih delcev, z maso 8 kg pa spada med najlažje pnevmatike na tokratnem testu, kar vpliva tudi na majhno porabo goriva. Michelinova ekološka pnevmatika e-primacy je tudi najbolj trajnostna od vseh preskušenih pnevmatik. 
Na drugem koncu okoljskega spektra sta pnevmatiki zeetex ZT 1000 (indonezijskega porekla) in avon ZV7 (ki izvira iz Velike Britanije): z Zeetexovo pnevmatiko lahko prevozimo le 23.100 kilometrov, obraba gumenih delcev pa je pri Avonovi pnevmatiki s 126 mg/km/t največja med vsemi preskušenimi pnevmatikami - Avonova pnevmatika med uporabo v okolje odloži več kot štirikrat toliko odpadnih gumenih delcev kot Michelinova pnevmatika. 

Precejšne razlike smo izmerili tudi pri teži pnevmatik: najlažji pnevmatiki - Firestonova pnevmatika roadhawk in Tomketova pnevmatike sport - tehtata 7,6 kg, Premiorrina pnevmatika solazo pa 9,9 kg. Razlika 2,3 kg pomeni, da štiri Premiorrine pnevmatike tehtajo toliko kot pet Firestonovih ali Tomketovih pnevmatik. Gre za precejšnjo razliko pri porabi materiala, teža pnevmatike pa vpliva tudi na učinkovitost - težja pnevmatika zahteva več energije za premikanje, to pa pomeni večjo porabo goriva.

Obraba gumenih delcev

Obrabo gumenih delcev pnevmatike označujemo s fizikalno enoto mg/km/t, ki nam pove, koliko miligramov odpadnih gumenih delcev “odpade” s pnevmatike v kilometru vožnje na 1000 kg (tono) mase avtomobila. Obraba gumenih delcev je namreč odvisna od mase oziroma teže avtomobila. Tako na primer obraba 126 mg/km/t pomeni, da pnevmatika v okolje spusti 126 miligramov gumenih delcev na prevoženi kilometer na tono mase avtomobila.

Izrazita ciljna nasprotja 

Za dve posebnosti med pnevmatikami na našem testu sta poskrbela Continental in Michelin, ki v isti dimenziji poleg njunih uveljavljenih pnevmatik continental premium contact 6 in michelin primacy 4+ ponujata tudi “ekološki” alternativi - pnevmatiki continental ultracontact in michelin e.primacy. Continental svojo  “eko” pnevmatiko ultracontact oglašuje kot pnevmatiko, s katero lahko prevozimo veliko kilometrov in ima majhen kotalni upor, Michelin pa pnevmatiko e.primacy oglašuje kot okoljsko zavedno, trajnostno in učinkovito. 
Iz rezultatov je jasno, da se obe “ekološki” pnevmatiki precej razlikujeta od “klasičnih” pnevmatik istih izdelovalcev; s svojimi okoljevarstvenimi lastnostmi upravičujeta svoji oznaki, saj sta bolj okolju prijazni kot klasične letne pnevmatike. Michelin e-primacy je tudi edina pnevmatika na testu, ki je za okoljevarstvene lastnosti dobila najboljšo oceno zelo dobro. 
A tudi tokrat inženirji niso mogli zaobiti ciljnih nasprotij; obe omenjeni pnevmatiki, ki sta se dobro odrezali pri okoljevarstvenih lastnostih, sta pokazali nekaj slabosti pri drugem glavnem merilu - pri varnosti na cesti. Continentalova pnevmatika ultracontact si je še prislužila skupno oceno dobro, Michelinova e-primacy pa je zaradi izrazitih slabosti na mokri cesti dobila skupno oceno le pomanjkljivo oziroma priporočljivo z omejitvami. Pri Michelinu so zavestno razvili zelo okolju prijazno pnevmatiko, a na račun voznih lastnosti na mokri cesti, medtem ko pri Continentalu s pnevmatiko ultracontact niso želeli narediti tako ekstremne “okoljske” pnevmatike, da bi to preveč vplivalo na varnostne lastnosti, čeprav ima tudi Continentalova pnevmatika nekaj slabosti na mokri cesti.

Najcenejše tudi najslabše

Naš tokratni test, ki je poseben zaradi “jubilejnih” kar 50 preskušenih pnevmatik in zaradi novega dvotirnega sistema ocen, je še enkrat opozoril, da pri pnevmatikah ni pametno varčevati in sklepati kompromisov zaradi cen pnevmatik. Tokrat smo namreč preskusili kar nekaj izrazito nizkocenovnih pnevmatik neuveljavljenih in za marsikoga neznanih blagovnih znamk, ki so se z nekaj izjemami praviloma odrezale zelo slabo prav pri najpomembnejšem merilu varnosti na cesti. Razlike med pnevmatikami so najbolj izrazite - in zaskrbljujoče - na mokri cesti, kjer smo zabeležili tudi eno od največjih razlik v zavorni poti doslej - najslabša pnevmatika na testu se je pri zaviranju z 80 km/h zaustavila po skoraj 60 metrih, medtem ko najboljša pnevmatika na testu obstane po le 35 metrih. Tako slaba pnevmatika na mokrem nima kaj iskati na kolesih naših avtomobilov. Morda je to le naključje, a najslabše uvrščena pnevmatika na našem testu je bila tudi najcenejša med 50 preskušenimi pnevmatikami. Zanjo (za pnevmatiko premiorri solazo) je treba v eni od slovenski spletnih prodajaln odšteti 62 evrov, medtem ko je treba za najboljšo pnevmatiko na testu (goodyear efficient grip performance 2) odšteti 86,6 evra. Verjetno ni treba posebej opozarjati, da se zaradi 25 evrov (oziroma 100 evrov za vse štiri pnevmatike) ne splača izzivati usode, mar ne? 

Naš nov sistem točkovanja oziroma ocenjevanja bo zagotovo olajšal izbiro pri nakupu ustreznih pnevmatik. Kdor je na primer povsem odvisen le od svojega avta in vsak dan prevozi veliko kilometrov, bo verjetno izbral pnevmatike, ki so dobro ocenjene tako za vozne kot za okoljevarstvene lastnosti, med katere spadata tudi obraba in pričakovano število prevoženih kilometrov. Obe glavni oceni - za varnost na cesti in za okoljevarstvene lastnosti - sta zdaj bolj razpoznavni, izbira glede na vozne navade pa je zato lažja: kdor od pnevmatike pričakuje predvsem dober oprijem na suhem in mokrem, to takoj lahko razbere iz tabele z rezultati, prav tako se iz tabele takoj vidi, katere pnevmatike so bolj okolju prijazne od drugih. 

Naše priporočilo - in skupna ocena - bolj nagrajuje pnevmatike z dobrimi voznimi lastnostmi, ker ima varnost po našem mnenju prednost pred okoljem. 

Upoštevanje trajnostnih vidikov AMZS testa pnevmatik

Med najpomembnejšimi vrednotami delovanja Avto-moto zveze Slovenije je tudi trajnostna naravnanost, ki pomeni odgovornost do okolja in solidarnost do sočloveka. AMZS ponuja pomoč, nasvete in zaščito svojim članom ter širši javnosti in družbi, v to poslanstvo pa spadajo tudi testi pnevmatik. Kako testi pnevmatik pripomorejo k trajnostnemu razvoju okolja in družbe?

Ekonomska trajnost 

Najpomembnejše merilo okoljevarstvenih lastnosti pnevmatik je pričakovana prevožena razdalja, ki jo za vsako pnevmatiko ugotovimo s kompleksnim testom obrabe pnevmatike. Ta je pri ekonomski trajnosti pomembnejša od cene pnevmatike. Na tokratnem testu se je z najdaljšo pričakovano prevoženo razdaljo izkazala Michelinova pnevmatika e.primacy, s katero lahko prevozimo 71.500 km. Na drugi strani je nizkocenovna pnevmatika zeetex ZT 1000, ki jo je treba zamenjati že po 23.100 kilometrih. Na prvi pogled velik prihranek (približno 25 evrov za eno pnevmatiko) pri izbiri cenejše pnevmatike izpuhti v zrak, ker za razdaljo, ki jo prevozi en komplet Michelinovih pnevmatik, rabimo tri komplete Zeetexovih pnevmatik. 

Okoljska trajnost

Okoljsko trajnost preskušenih pnevmatik temeljito ocenimo z glavnim merilom - okoljevarstvenimi lastnostmi. Pnevmatike ne obremenjujejo okolja le z gumeni delci ob obrabi, ampak vplivajo na okolje tudi s svojo težo oziroma maso (pri tem gre za količino vgrajenega materiala) in glasnostjo oziroma hrupom. Med preskušenimi pnevmatikami so pri teh treh merilih precejšnje razlike. Michelinova pnevmatika e.primacy v okolje “odvrže” 34,8 mg/km/t gumenih delcev, Avonova pnevmatika ZV7 pa 126 g/km/t. Tudi pri glasnosti so precejšnje razlike: pri meritvah zunanje glasnosti smo najtišji pnevmatiki namerili hrup 69,1 dB(A), najglasnejši pa 73,6 dB(A) - za okolje je to precejšnja obremenitev, saj hrup ne narašča linearno. Velike so tudi razlike pri teži oziroma masi pnevmatik. Lažje pnevmatike zahtevajo manj materiala za izdelavo, hkrati pa ima majhna teža tudi ugodne učinke na porabo goriva. Med najlažjo in najtežjo pnevmatiko na našem testu je 2,3 kg razlike oziroma skoraj 10 kg za komplet štirih pnevmatik. 

Družbena odgovornost
 
Pri družbeni odgovornosti AMZS testov pnevmatik govorimo o tem, da varne pnevmatike dramatično zmanjšujejo tveganje za nastanek prometne nesreče. Zahvaljujoč novemu glavnemu merilu okoljevarstvenih lastnosti AMZS test pnevmatik nagrajuje tiste izdelovalce pnevmatik, ki si prizadevajo za poštene in dobre delovne razmere v svojih podjetjih in proizvodnih obratih. Pri ocenjevanju namreč upoštevamo trajnostne ocene in okoljske certifikate izdelovalcev.