AMZS test obrabe pnevmatik: katere med vožnjo v okolju pustijo največ gumenih delcev?

Pnevmatike

Gumeni delci - skriti onesnaževalci: mikroplastika izpod koles


Motorni izpusti, med katerimi so tudi zdravju škodljivi sajasti trdi delci, ki nastanejo pri zgorevanju goriva, so pri avtomobilih pod strogim nadzorom. A avtomobilski izpuh med vožnjo ni edini vir onesnaževanja s trdimi delci. Med vožnjo se bolj ali manj obrabljajo tudi pnevmatike, zato je tudi debelina tekalne plasti vse manjša. Gumeni delci seveda ne izpuhtijo, ampak ostanejo na in ob cestah. Ostanki “gumenega” prahu, ki nastaja pri obrabi pnevmatik, naj bi po nekaterih ocenah predstavljali kar tretjino vseh delcev mikroplastike v okolju. Zato smo v tokratnem AMZS testu v sodelovanju z ostalimi avtomobilskim klubi preverili, katere pnevmatike, ki smo jih v zadnjih treh letih ocenjevali na naših testih, pri obrabi v okolju pustijo največ majhnih delcev gumene zmesi.

Na naših testih pnevmatik seveda redno spremljamo tudi obrabo, ki sodi med pomembnejša merila pri skupni oceni. Pri izbiri ustreznih pnevmatik je podatek o obrabi oziroma vzdržljivosti zelo pomemben, saj vozniku pove, koliko kilometrov bo lahko prevozil z novim kompletom pnevmatik, kar skupaj s ceno pnevmatik vpliva na stroške, ki jih ima lastnik avtomobila s pnevmatikami. Tokrat smo pogledali na okoljski vidik obrabe pnevmatik, na katerega marsikdo niti ne pomisli.

Večje pnevmatike na težjih avtomobilih bolj onesnažujejo okolje! Električni avti niso izjema.

Na našem tokratnem testu dokazujemo, da avtomobili z velikimi platišči hkrati povečujejo lastniške stroške in onesnaževanje s trdimi delci. Večje pnevmatike se namreč bolj obrabljajo. Ob tem velja izpostaviti, da so z vidika obrabe pnevmatik manj učinkoviti tudi električni avtomobili. Čeprav nimajo izpuha zaradi velike lastne teže in obilice motornega navora bolj obrabljajo pnevmatike in posledično izpod koles pridelajo več gumenih delcev. Na večjo obrabo vplivajo tudi topografske značilnosti cest, površina cestišča, vreme, temperatura ozračja, masa avtomobila, nastavitve podvozja oziroma blaženja, zmogljivosti motorja, hitrost in slog vožnje. Pnevmatike se najhitreje obrabljajo na razgibanih cestah, pri hitrejši, agresivnejši vožnji z veliko pospeševanji in zaviranji v težjih avtomobilih s čvrstejše nastavljenim vzmetenjem, ki jih poganjajo motorji z večjim navorom. Zaradi mikro zdrsov se pnevmatike hitreje kot na suhih cestah obrabljajo na mokrih cestah.

Pnevmatike se najhitreje obrabljajo na razgibanih cestah, pri hitrejši, agresivnejši vožnji z veliko pospeševanji in zaviranji.

Skoraj 80.000 ton odpadne gumene zmesi v delcih vsako leto ostane samo na nemških cestah

Odpadna plastika in mikroplastika, v katero spadajo tudi delci gumene zmesi, sodi med največje okoljske težave sodobne civilizacije. Mikroskopski delci plastike se nahajajo v vodi, zemlji in celo v zraku, ki ga vdihujemo. Naraščajoče onesnaženje z mikroplastiko že predstavlja tudi zdravstveno tveganje za ljudi. Kako velik problem predstavlja onesnaženje z gumenimi delci, zgovorno kažejo podatki meritev, ki so jih opravili pri nemškem avtomobilskem klubu ADAC. Povprečna obraba avtomobilskih pnevmatik v Nemčiji znaša 117 g na 1000 prevoženih kilometrov. Ker Nemci samo z osebnimi avtomobili letno prevozijo 644,8 milijarde kilometrov, z obrabo pnevmatik v okolje izpustijo skoraj 80.000 ton gumenih delcev.

Gumeni prah na srečo pretežak, da bi zašel v pljuča

Čeprav obraba pnevmatik predstavlja precejšnjo obremenitev za naravo, so gumeni delci na srečo preveliki in pretežki, da bi kot aerosol prodrli v človeška pljuča. Večji del gumenega onesnaženja namreč predstavljajo od 100 do 500 mikronov veliki delci. 18 odstotkov delcev ima velikost od 50 do 100 mikronov in le dva odstotka delcev je manjših od 50 mikronov. Celotna zmes gumenega prahu izpod koles zato precej slabše in precej krajši čas lebdi v zraku kot nevarnejši sajasti delci. Gumeni delci tako tudi pri izpostavljenih ljudeh, ki delajo na cesti, ne prodrejo globoko v dihala, se pa kopičijo na cesti in ob njej.

Padavine jih seveda spirajo tudi v podtalnico in reke. Zato gumeni odpad s cest postaja vse večji problem globalnega onesnaženja z mikroplastiko.

Povprečna obraba testnih pnevmatik: 117 g gumenih delcev na 1000 kilometrov

V okviru naših testov pnevmatik smo v zadnjih treh letih natančno spremljali obrabo skoraj 100 različnih pnevmatik z letnim profilom dimenzij 185/65 R15 , 205/55 R16 in 225/40 R18 ter zimskim profilom dimenzij 185/65 R15, 195/65 R15 in 205/55 R16. Med testom pnevmatik obrabo ugotavljamo na daljših relacijskih vožnjah na vedno isti relaciji - krožni vožnji v konvoju testnih avtomobilov. Natančne podatke o odpadu gumene zmesi pri testu obrabe smo ugotovili z natančnim tehtanjem pnevmatik pred vožnjo in po njej. Ugotovili smo, da je povprečna obraba gumenih delcev v celotnem testu znašala 117 g na 1000 prevoženih kilometrov. Ugotovili smo tudi, da letne pnevmatike za odtenek manj obremenjujejo okolje s trdimi delci kot zimske. Večje razlike v obrabi in posledično pri onesnaževanju smo zabeležili med različnimi modeli pnevmatik enake dimenzije. Tako pri zimskih kot pri letnih pnevmatikah so najboljši rezultati precej boljši od povprečne obrabe na testu. Upoštevajoč deleže različnih avtomobilskih razredov osebnih avtomobilov v Evropi in povprečje rezultatov obrabe pnevmatik različnih dimenzij in vrst na našem testu ocenjujemo, da povprečni izpust gumenih delcev na osebni avto znaša približno 120 g na vsakih 1000 prevoženih kilometrov.

Najboljši rezultat v povprečju in pri posameznem modelu je dosegel Michelin

Med 15 znamkami pnevmatik smo najnižjo obrabo oziroma najmanjše onesnaževanje z delci izrabljene gumene zmesi izmerili pri Michelinovih pnevmatikah. Njegove pnevmatike so na 1000 prevoženih kilometrov v povprečju v okolje izpustile 90 gramov gumenih delcev. Še bolj pa veseli dejstvo, da kljub najmanjši stopnji obrabe in onesnaževanja še vedno dosegajo tudi dobre rezultate v vseh lastnostih, pomembnih za varno vožnjo. Najboljša pnevmatika na testu, Michelinov model cross climate v velikosti 185/65 R15, v okolje izpusti le 58 g delcev na 1000 km. Na testu smo v tem velikostnem razredu, namenjenem majhnim avtomobilom, zabeležili še kar nekaj drugih pnevmatik, ki so se z izgubo delcev spustile pod mejo 100 g na 1000 km. Najslabši rezultat na testu je dosegla Bridgestonova pnevmatika blizzak LM005 v dimenziji 195/65 R15, ki na vsakih 1000 kilometrov (štiri pnevmatike skupaj) izgubi kar 171 g gumene zmesi. Med vsemi preverjenimi izdelovalci pnevmatik smo največjo povprečno obrabo oziroma izgubo delcev gumene zmesi izmerili pri Pirellijevih in Nokianovih pnevmatikah: 134 g na 1000 km.

AMZS priporočila uporabnikom

Če na leto prevozite veliko število kilometrov, pri nakupu izberite pnevmatike z manjšo stopnjo obrabe. Z njimi boste privarčevali in manj obremenili okolje.
Pravočasno zamenjajte zimske in letne pnevmatike. Temperatura okolja in cest močno vpliva na obrabo.
Redno kontrolirajte tlak pnevmatik. Tako prenizek kot tudi previsok tlak povečujeta obrabo.
Če zaznate neenakomerno obrabo pnevmatik, naj na servisu preverijo stekanje koles oziroma na avtu opravite servis nastavitve podvozja (optika).
 Umirjena vožnja s predvidevanjem brez sunkovitih pospeševanj in zaviranj pripomore k občutno manjši obrabi pnevmatik.

AMZS priporočila izdelovalcem

Prvi ukrep za zniževanje stopnje onesnaženja z gumeni delci, ki ga morajo zagotoviti vsi izdelovalci pnevmatik, je odstranitev gumenih nitk s površine novih pnevmatik, ki nastanejo med izdelavo.
Sodobne pnevmatike so lahko varne tudi ob majhni obrabi.
Izdelovalci morajo izkoristiti napredno tehnologijo in v razvoju novih modelov doseči znižanje obrabe in s tem vpliva na okolje.
 Priznani izdelovalci kakovostnih pnevmatik se morajo zavedati svoje odgovornosti, zato naj v tržno komuniciranje poleg varnosti umestijo tudi okoljevarstvene cilje pri nagovarjanju kupcev.
Izdelovalci naj nižjo stopnjo obrabe in onesnaževanja zagotovijo tudi pri najbolj zmogljivih pnevmatikah za športne avtomobile oziroma uporabo na dirkališčih.
Okolju prijaznejše pnevmatike morajo biti na voljo v vseh velikostnih in cenovnih razredih.

 

Ključne besede


PnevmatikeEkologijaAMZS test pnevmatik