1987
+386 1 530 53 53
A da smo prišlo do teh rezultatov, je bilo potrebno dolgo in zahtevno preskušanje, ki seveda tudi temu primerno stane. Zaradi tega smo, tako kot že vse doslej, tudi tokrat svoje moči združili nekateri avtomobilski klubi, med njimi seveda tudi Avto-moto zveza Slovenije, in porabniške organizacije. Vse skupaj se začne z izbiro pnevmatik, ki jih želimo preskusiti. Sledi nakup pri različnih trgovcih v različnih krajih po točno določenemu protokolu, da preskusimo natančno take pnevmatike, kot jih običajni kupci kupijo za svoje avtomobile. V začetku januarja so člani testne ekipe odšli v Ulrichen v Švici, kjer so opravili vse meritve na snegu. Fantje in možje so vstajali sredi noči, da so bile razmere čimbolj podobne. Vsak natančno ve, kaj je njegovo delo. Vse poteka kot po tekočem traku: preskusni voznik zapelje avto v dvorano, kjer so pnevmatike na točno določenem mestu, štirje mehaniki odvijejo in snamejo kolesa, namestijo in privijejo nova kolesa z novimi pnevmatikami. V 40 sekundah je menjava koles končana. Vse je na pogled kot pri menjavi pnevmatik pri dirkalnih avtih, le vsaka sekunda ni odločilna. Voznik odpelje iz dvorane na testno progo in ob pomoči vgrajenih merilnih naprav opravi potrebne meritve. Vsako meritev ponovi večkrat, da ne pride do napak. Vodja testa potem vse številke ob pomoči računalnika pretvori v ocene, ki so zapisane v tabeli: za učinkovitost zaviranja, za moč oprijema, za vožnjo po gorski cesti. Vsaj tri tedne – ob ugodnem vremenu – je treba, da testna ekipa opravi meritve na snegu.
Sledi meritev lastnosti na ledu. Tokrat je prvič potekala na 50 m dolgi ledeni progi (prej smo uporabljali ledno dvorano), na kateri je avto pripet na vzdolžno tirnico, merilne naprave pa spet opravijo svoje delo pri merjenju bočne vodljivosti in zaviranja.
Podobno se ponovi na testnem poligonu za meritev lastnosti pnevmatik na mokri cesti, kjer ugotavljamo lastnosti pnevmatik po petih merilih. Sledi še merjenje lastnosti na suhi cesti, spet na drugem testnem poligonu, pa merjenje porabe goriva in glasnosti, tako zunaj avtomobila kot v potniški kabini. Izjemno zahtevno je merjenje obrabe, ki poteka z vožnjo v konvoju po vedno enaki nekaj več kot 300 km dolgi progi in po točno določenem protokolu menjave pnevmatik, avtomobilov in voznikov, meritve pa se opravljamo z laserskim merilnikom, ki natančno izmeri globino kanalov na več tisoč merilnih mestih na pnevmatiki. Druga možnost ugotavljanja obrabe je na posebnih bobnih, ki simulirajo vozne razmere v prometu, a je ponudba takšnih merilnih naprav zelo skromna.
Iz vsega tega glede na težo posameznega merila nastane skup-na ocena o kakovosti vsake pnevmatike. Vse je preverjeno, dokazljivo in prav zato naš test velja za najbolj kredibilnega in najbolj upoštevanega – tako med porabniki, ki jim je test namenjen, pa tudi med izdelovalci pnevmatik. Dobiti dobro oceno na našem testu pnevmatik je posebno priznanje, saj do njega ni nobenih bližnjic: le tiste pnevmatike, ki so uravnotežene na visoki ravni na vseh področjih, dobijo oceno dobro – zelo priporočljivo. To je tudi izziv za konstruktorje pnevmatik, ki se vedno znova soočajo z dejstvom, da če izboljšajo eno lastnost, na primer oprijem na mokrem, to pomeni večjo obrabo. So torej tako kot tisti, ki se želi pokriti s prekratko odejo: če jo potegne čez glavo, noge ostanejo odkrite, če pokrije noge, ostane odkrita glava. Z uporabo novih materialov in z novimi konstrukcijskimi rešitvami tako pri zgradbi pnevmatik kot na tekalni površini se kakovost pnevmatik stalno izboljšuje, zato so tudi rezultati naših testov vsako leto drugačni. Če izdelovalec zamenja oznako pnevmatike ali dezen tekalne površine, so spremembe vidne že na prvi pogled, če spremeni zmes tekalne površine ali uporabi drugačne mate-riale v zgradbi pnevmatike, spremembe niso vidne s prostim očesom. Ob rezultatih naših testov spremembe kažejo tudi oznake na pnevmatikah (vsaka pnevmatika ima posebno nalepko z oznakami za oprijem na mokrem, za porabo goriva in za glasnost – o tem smo že večkrat pisali). V naših tabelah z rezultati testiranja je v prvi vrsti pod imenom pnevmatike zapisano, kakšno oznako je imela preskušena pnevmatika (na primer E/B/71, kar pomeni E za kotalni upor, B za oprijem na mokrem in 71 za glasnost).
Ali zgolj pet pnevmatik z oceno dobro – zelo priporočljivo pomeni, da se kakovost pnevmatik znižuje? Ne, kakovost pnevmatik je na vedno višji ravni, a vse pnevmatike niso dovolj uravnotežene na dovolj visoki ravni, da bi dobile oceno dobro – zelo priporočljivo. Prav pnevmatike z oceno dobro pa so dokaz, da so na voljo uravnotežene pnevmatike na visoki kakovostni ravni in da jih druge pnevmatike ne dosegajo na vseh področjih ocenjevanja oziroma z vsemi svojimi last-nostmi.
Pnevmatike imajo različne last-nosti tudi glede na dimenzijo. Tu tudi tiči odgovor na vprašanje, zakaj imajo pnevmatike enakega imena lahko različno oceno v različnih dimenzijah. Zasnova pnevmatik ni enaka za vse dimenzije – pnevmatike manjših dimenzij so drugače zasnovane kot pnevmatike večjih dimenzij, razlike so tudi v nosilnosti, v hitrostnih razredih in še nekaterih lastnostih.
Dimenzija 165/70 R 14 T
Med 16 preskušenimi pnevmatikami dimenzije 165/70 R 14 hitrostnega razreda T (do 190 km/h) – vse imajo za oprijem na mokrem najmanj oznako C – so tri pnevmatike dobile oceno dobro – zelo priporočljivo, tri so izstopale s svojimi slabimi lastnostmi, ena pnevmatika je dobila oceno pomanjkljivo, devet pnevmatik pa je dobilo oceno zadovoljivo – priporočljivo.
Vse tri pnevmatike, ki so dobile oceno dobro in so zelo priporočljive, so se izkazale s svojimi uravnoteženimi lastnostmi na zelo visoki ravni. Povsem v ospredju je nova Goodyearova pnevmatika ultragrip 9, ki se je izkazala z najboljšimi lastnostmi na mokri cesti. Še zlasti prepričljiva je pri dobrem odrivanju vode izpod pnevmatike in s tem zelo poznem splavanju. Ob boku ji je Michelinova pnevmatika alpin 4, ki je na trgu že šesto leto in je tudi tokrat dokazala svoje dobre last-nosti. Znova se je izkazala z najmanjšo obrabo, kar pomeni, da prevozi največ kilometrov, prepričala pa je tudi s svojimi lastnostmi na suhi cesti. Dunlopova pnevmatika winterresponse 2 je tretja z oceno dobro – zelo priporočljivo. Ob ostalih dobrih lastnostih je najbolj prepričala z odličnimi lastnostmi na snegu in na ledu, kar pomeni, da je ta pnevmatika še zlasti priporočljiva za tiste, ki iščejo pnevmatiko z odličnimi lastnostmi v najtežjih zimskih voznih razmerah.
Continentalova pnevmatika wintercontact TS850, ki se je v preteklosti enakovredno merila z najboljšimi ali bila celo najboljša, je tokrat dobila oceno zadovoljivo – priporočljivo zaradi daljše zavorne poti na ledu v primerjavi s tekmeci. S svojimi lastnostmi na suhi cesti je bila ob boku Michelinovi pnevmatiki alpin A4, na mokrem je le za malenkost zaostala za Goodyearovo pnevmatiko ultragrip 9, na snegu je enakovredna Dunlopovi pnevmatiki winterresponse 2, ima zelo majhno obrabo, a zaradi lastnosti na ledu je tokrat uvrščena slabše. Pred njo sta namreč tudi Fuldina pnevmatika kristall montero 3, ki je za najboljšimi tremi pnevmatikami zaostala zaradi lažjih slabosti na mokri cesti in pa – ob enaki skupni oceni – Bridgestonova pnevmatika blizzak LM001, ki je še boljšo uvrstitev tudi izgubila zaradi lažjih slabosti na mokri cesti, pa tudi na ledu. Tudi vse druge pnevmatike, ki so dobile oceno zadovoljivo – priporočljivo, so takšno skupno oceno dobile zato, ker najboljšim niso enakovredne po vsaj dveh merilih.
Tako je Falknova pnevmatika eurowinter HS 449 pokazala slabosti na mokri cesti in na snegu, Uniroyalova pnevmatika MS plus 77 na suhi cesti in na ledu, Pirellijeva snowcontrol S3 na suhi cesti in na snegu, Semperitova master-grip 2, Barumova polaris 3 in Firestonova winterhawk 3 pa imajo slabosti na mokrem in na ledu. Značilno je, da imajo vse pnevmatike znamk koncerna Conitnental (Continental, Uniroyal, Semperit, Barum in Matador) težave na ledu.
Oceno pomanjkljivo je dobila pnevmatika Matador MP 54 sibir snow zaradi slabših last-nosti na mokri cesti, še zlasti pri vodljivosti. Ob tem ima ta pnevmatika, ki jo priporoča Volkswagen za drugo vgradnjo zimskih pnevmatik, tudi lažje slabosti na ledu in na suhi cesti.
Tri pnevmatike so dobile najslabšo oceno slabo in ne priporočamo njihove uporabe. Gre za pnevmatike znamk Aeolus, Linglong in Mentor. Vse tri imajo skupno slabo lastnost: težave na mokri cesti tako pri zaviranju kot vodljivosti. Ob vsem tem se tudi po nekaterih drugih merilih ne morejo enakovredno kosati z drugimi pnevmatikami.
Rezultati teh treh pnevmatik zelo nazorno dokazujejo, da oznake na pnevmatikah praktično ničesar ne povedo porabnikom. Kot rečeno, imajo vse pnevmatike te dimenzije na našem tokratnem testu najmanj oznako C za oprijem na mokrem, Goodyearova, Dunlopova in Pirellijeva pnevmatika pa imajo celo oznako B. A najkrajšo zavorno pot na mokrem ima Continentalova pnevmatika wintercontact TS 850 z oznako C – takšno oznako pa imata tudi Aeolova in Mentorjeva pnevmatika, ki imata najdaljšo zavorno pot. Razlika v zavorni poti na mokrem asfaltu pri zaviranju od 80 km/h do 20 km/h je kar 13,4 metra, to pa pomeni dolžino treh avtomobilov. Če bi sodili po oznakah, bi bila lahko razlika največ 4 metre, kolikor je razlika med oznakama B in C, če pa upoštevamo še razliko med oznako A in B pa dodatne 3 metre, skupaj torej 7 metrov. Toliko o verodostojnosti oznak!
Pri oznaki za kotalni upor, ki naj bi sporočala porabo goriva, je bil razpon od C do F, torej tri razrede (razred D ni na voljo), a na našem testu izmerjena razlika v porabi goriva je bila vsega 4 odstotke, kar pomeni med najboljšo Dunlopovo in najslabšo Barumovo pnevmatiko 2 decilitra razlike na 100 km vožnje.
Najmanjšo obrabo – to pomeni, da prevozijo največ kilometrov – imajo pnevmatike znamk Michelin, Firestone in Mentor. Kolikšna bo prevožena razdalja, je odvisno od mnogih dejavnikov (načina vožnje, vremena, kakovosti cest, …). Bridgestonova in Contintalova pnevmatika prevozita približno 20 odstotkov krajšo razdaljo kot najboljše tri pnevmatike, Dunlopova, Pirelli-jeva in Falknova pnevmatika pa približno 60 odstotkov razdalje, ki jo prevozijo najboljše tri pnevmatike. A tudi to je še dovolj, da jih povprečni uporabnik majhnega avta lahko uporablja vsaj štiri zime.
Dimenzija 205/55 R 16 H
V dimenziji 205/55 R 16 hitrostnega razreda H (do 210 km/h), ki jih uporabljajo avtomobili srednjega razreda, smo preskusili kar 19 pnevmatik. Rezultat je bil presenetljiv: le dve pnevmatiki sta dobili oceno dobro in s tem zelo priporočljivo, a tudi zgolj ena pnevmatika je dobila oceno slabo. Kar 16 pnevmatik je dobilo oceno zadovoljivo – priporočljivo, med njimi tudi Savina pnevmatika eskimo HP.
Oceno dobro – zelo priporočljivo sta dobili pnevmatiki continental wintercontact TS850 in yokohama w.drive 905. Continentalova pnevmatika je s svojimi lastnostmi postavila zelo visoke meje, saj je bila najboljša na mokri cesti, na snegu in pri obrabi, na suhi cesti je dosegla drugo najboljšo oceno, pa tudi njena poraba goriva je majhna, tako da si je res zaslužila prvo mesto. Yokohamina pnevmatika je bila najboljša na suhi cesti, pri ocenjevanju po drugih merilih pa je tudi dosegla zelo dobre ocene, kar ji je na koncu prineslo tudi skupno oceno dobro – zelo priporočljivo.
Kar 12 od 16 pnevmatik, ki so dobile ocene zadovoljivo oziroma priporočljivo, je takšno oceno dobilo zaradi lažjih ali večjih slabosti na mokri cesti, štiri pnevmatike pa zaradi drugih lažjih težav. Tako so Goodyearova pnevmatika ultragrip 9, Michelinova pnevmatika alpin 5 in Semperitova pnevmatika speed-grip 2 oceno zadovoljivo – priporočljivo dobile zaradi lažjih slabosti na suhi cesti, Bridgestonova pnevmatika blizzak LM001 pa zaradi težav na ledu.
Prva izmed pnevmatik z oceno zadovoljivo – priporočljivo je Goodyearova pnevmatika ultragrip 9. Njene lastnosti na suhi cesti so sicer dobre, toda zavorna pot je bila predolga, da bi to zadostovalo za skupno oceno dobro. Bridgestonova pnevmatika se je dobro izkazala na vseh ocenjevanih področjih razen na ledu, kjer so njene lastnosti slabše od tekmic in zato je dobila skupno oceno zadovoljivo – priporočljivo.
Pri Michelinovi pnevmatiki alpin 5 smo tako kot lani ugotovili slabše lastnosti na suhi cesti in sicer v vseh treh disciplinah ocenjevanja, zato je dobila skupno oceno zadovoljivo – priporočljivo.
Za Nokianovo pnevmatiko WR D3 – Nokian je pred letošnjo zimo predstavil novo pnevmatiko WR D4, o kateri smo pisali v julijski Motoreviji, a ob začetku testa še ni bila na voljo za nakup – in BF Goodrichova pnevmatika imata edini izmed ostalih pnevmatik slabosti zgolj na mokri cesti. Vse druge pnevmatike so se slabše izkazale na dveh ali več področjih. Med njimi je tudi Savina pnevmatika eskimo HP – HP pomeni -high performance in se razlikuje od eskima S3, ki je na voljo v manjših dimenzijah –, takšno oceno pa je dobila zaradi slabosti na mokri cesti in na ledu, izkazala pa se je na snegu, pa tudi na suhi cesti. Zmogljivosti Savine pnevmatike so zelo podobne zmogljivostim Fuldine pnevmatike kristall control HP, kar ni presenetljivo, saj obe znamki sodita v koncern Good-year – tako kot tudi znamki Goodyear in Dunlop.
Oceno slabo je dobila Avonova pnevmatika ice touring ST zaradi zelo slabih lastnosti na mokri cesti. Ugotovili smo sicer, da je Avon izboljšal last-nosti svoje pnevmatike, a ne v tolikšnem obsegu, da bi to izboljšalo njeno oceno. Tudi v tej dimenziji se je izkazalo, da oznaka na pnevmatiki ne zagotavlja njene kakovosti. Vse pnevmatike z izjemo dveh imajo namreč za oprijem na mokrem oznako C, pnevmatiki z oznako B pa sta Michelinova pnevmatika, ki je bila najboljša na mokri cesti in Avonova pnevmatika, ki je bila najslabša med vsemi na mokri cesti in je edina na mokrem dobila oceno slabo.
Tudi pri tej dimenziji imajo pnevmatike z oznakami za kotalni upor oznake od C do F, torej so razporejene v tri razrede (ker razred D ni na voljo), a razlika v porabi goriva je v res-nici 5,6-odstotna, kar pomeni 0,3 litra na 100 km – za toliko je poraba Good-yearove pnevmatike manjša od Falknove pnevmatike, ki porabi največ goriva.
Tri pnevmatike so izstopale z majhno obrabo: Continentalova, BF Goodrichova in Kleberjeva. Največjo obrabo sta imeli Falknova in Vredesteinova pnevmatika, ki prevozita le približno 60 odstotkov poti v primerjavi z najboljšimi, kar pa praviloma ne zadostuje za vožnjo v štirih zimah, kolikor je priporočljiva uporaba zimskih pnevmatik pri običajno prevoženih kilometrih, saj avtomobili srednjega razreda običajno prevozijo precej več kilometrov kot majhni avtomobili s pnevmatikami manjše dimenzije.
AMZS test pnevmatik še enkrat več razkriva, katere pnevmatike izstopajo s svojimi lastnostmi – tako v dobrem kot v slabem. Pa tudi, katere so vmes, a še vedno na priporočljivi strani. In v času, ko se uporabniki odločate o nakupu zimskih pnevmatik, so naši testni vozniki že opravili večino dela pri ocenjevanju let-nih pnevmatik – da boste lahko marca prihodnje leto prebrali, kako se razlikujejo letne pnevmatike.
Predpisi o zimski opremi: zimske pnevmatike morajo biti najmanj hitrostnega razreda Q (do 160 km/h)
Vožnjo pozimi opredeljuje zakon o pravilih cestnega prometa.
29. člen podrobneje opredeljuje zimsko opremo in ravnanje pri vožnji v zimskih razmerah.
Glasi se takole: od 15. novembra do 15. marca naslednjega leta morajo imeti motorna in priklopna vozila v cestnem prometu predpisano zimsko opremo. Predpisano zimsko opremo morajo imeti tudi v zimskih razmerah.
Zakon določa, da so zimske razmere na cesti ali njenem delu takrat, ko se ob sneženju sneg oprijema vozišča ali ko je vozišče zasneženo, zaledenelo (ledna deska) ali poledenelo (poledica).
Zimsko opremo določa pravilnik o delih in opremi vozil. Ta določa, da zimsko opremo osebnih (kategorija M1) in lahkih gospodarskih vozil (oznaka N1) sestavljajo:
– zimske pnevmatike na vseh kolesih ali
– poletne pnevmatike in v priboru ustrezno velike snežne verige ali verigam enakovredni pripomočki za pogonska kolesa. Enakovrednost pripomočkov odobri homologacijski organ v Republiki Sloveniji. Vozila s štirikolesnim pogonom morajo imeti v primeru stalnega pogona snežne verige vsaj za eno os in v primeru priklopljivega pogona vsaj za stalno vklopljeno os.
Kanali dezena pnevmatik, ki štejejo v zimsko opremo, morajo biti globoki najmanj 3 mm. Zimske pnevmatike, ki imajo glavne kanale dezena globoke manj kot 3 mm, prištevamo k poletnim pnevmatikam.
Zimske pnevmatike so tiste pnevmatike, ki imajo na boku pro-izvajalčevo oznako “M+S” ali “M.S” ali “M&S”.
V Republiki Sloveniji v cestnem prometu ni dovoljeno uporabljati pnevmatik z žeblji.
Glede uporabe obnovljenih pnevmatik pravilnik določa, da se smejo uporabljati na vozilih, če imajo oznake za mero, nosilnost in kategorijo hitrosti ter nedvoumne oznake, da je pnevmatika obnovljena v homologiranem obratu za obnovo pnevmatik.
Pravilnik tudi določa, da za zimsko opremo vozil, ki so v prometu na priobalnem območju Republike Slovenije, veljajo tudi samo poletne pnevmatike z globino kanalov dezena najmanj 3 mm.
Priobalno območje je v skladu pravilnikom del ozemlja Republike Slovenije, ki ga omejuje obala Jadranskega morja, meja z Republiko Italijo, meja z Republiko Hrvaško ter naslednje ceste (ki niso vključene v to območje):
– R3 627 – odsek 3761 mejni prehod Osp–Črni kal,
– R1 208 – odsek 1434 Črni kal–Aver,
– R2 208 – odsek 1059 Aver–Gračišče in
– R3-626 – odsek 3726 Gračišče–mejni prehod Brezovica pri Gradinu.
Vse pnevmatike morajo biti enake velikosti (če izdelovalec vozila ni predvidel različnih pnevmatik na različnih oseh), vrste (poletne, zimske, terenske) in zgradbe (diagonalne, prepasane diagonalne, radialne), na isti osi pa tudi iste nosilnosti, kategorije hitrosti ter istega proizvajalca in dezena (vzorec tekalne površine). Pnevmatike morajo biti vgrajene na vozilo v skladu z navodili proizvajalca pnevmatik oziroma vozila.
Pravilnik tudi določa, da morajo pnevmatike na vozilu po velikosti, nosilnosti in kategoriji hitrosti ustrezati pnevmatikam, ki so v potrdilu o skladnosti vozila ali v soglasju k registraciji vpisane v rubriki “dovoljene pnevmatike” ali v drugem ustreznem dokumentu o vozilu. Uporaba drugačnih pnevmatik je mogoča le po dodatni odobritvi vozila.
To pa ne velja za zimske pnevmatike. Dodatek k pravilniku namreč določa, da mora simbol kategorije hitrosti zimske pnevmatike ustrezati hitrosti, ki je ali večja od največje konstrukcijsko določene hitrosti vozila (ki jo določi proizvajalec vozila) ali ni manjša od 160 km/h (ali oboje).
Če je vseeno največja konstrukcijsko določena hitrost vozila (ki jo določi proizvajalec vozila) večja od hitrosti, ki ustreza simbolu kategorije hitrosti zimskih pnevmatik, mora biti v vozilu na vidnem mestu pritrjena opozorilna nalepka z določeno največjo hitrostno zmogljivostjo zimskih pnevmatik.
Povedano enostavno: na vseh avtomobilih je dovoljeno uporabljati zimske pnevmatike najmanj hitrostnega razreda Q (do 160 km/h) ali več (R, S, T, H, V, …), vendar mora biti v avtu nalepka, ki voznika opozarja na največjo dovoljeno hitrost vožnje glede na hitrostni razred zimskih pnevmatik.
Še nekaj drugih zakonskih določb o vožnji pozimi. Tako je v 29. členu zakona o pravilih cestnega prometa tudi zapisano, da na motornih in priklopnih vozilih v cestnem prometu ne sme biti snega, ledu, vode ali drugih snovi, ki bi lahko vplivale na vozne lastnosti vozila ali ki bi se lahko raztresale ali razlivale z njega. Stekla vozila in vzvratna ogledala morajo biti čista, da je vozniku omogočena normalna vidljivost. Globa za nespoštovanje je 200 evrov.
Če se vozilo, ki nima predpisane zimske opreme, pa bi jo moralo imeti, ali je v prometu, ko ne bi smelo biti, ustavi na cesti in ovira promet, ga mora voznik nemudoma odstraniti.
Če voznik ne odstrani vozila, odredi odstranitev pooblaščena uradna oseba. Odstranitev vozila opravi na stroške lastnika vozila izvajalec rednega vzdrževanja ceste.
Voznik mora upoštevati prometno signalizacijo, ki označuje zimske razmere, zaradi katerih je prepovedan ali omejen promet na določenem delu ceste.
Kazni
Še nekaj o kaznih. Po spremenjenem zakonu o pravilih cestnega prometa se z globo 40 evrov se kaznuje za prekršek voznik, ki pozimi ali v zimskih razmerah motornega ali priklopnega vozila v cestnem prometu nima opremljenega s predpisano zimsko opremo, ali ravna v nasprotju s pomenom prometnega znaka za obvezno uporabo snežnih verig.
Z globo 300 evrov se kaznuje za prekršek voznik, ki pozimi ali v zimskih razmerah ne upošteva prometne signalizacije, ki označuje zimske razmere, zaradi katerih je prepovedan ali omejen promet na določenem delu ceste.
Z globo 500 evrov se kaznuje za prekršek voznik, ki pozimi ali v zimskih razmerah zaradi nespoštovanja določb o zimski opremi ustavi na cesti in je zaradi tega oviran ali onemogočen promet drugih vozil. Vozniku se izreče tudi 5 kazenskih točk.
V 17. členu zakona je med drugim določeno, da pooblaščena uradna oseba prepove nadaljnjo vožnjo in izloči iz prometa motorno ali priklopno vozilo, ki v zimskih razmerah nima predpisane zimske opreme ali če je na njem sneg, led, voda ali druge snovi, ki bi lahko vplivale na vozne lastnosti vozila ali ki bi se lahko raztresale ali razlivale z njega, ali če stekla vozila ali vzvratna ogledala niso čista. Ta člen predpisuje tudi, da pooblaščena uradna oseba, ki zaradi tega vozilo izloči iz prometa, lahko odvzame registrske oziroma preizkusne tablice.
