Na motorju: Od B do A

Ko sem pred letom dni v AMZS šoli vožnje opravil 6 ur vožnje na 125-kubičnem skuterju in pridobil vozniško dovoljenje za 125-kubični motor, sem se zavedal, da me lažja in cenejša pot do krmila motocikla ne bo popeljala do pravega motorista. A v letu dni prijetnih voženj na takšnem motorju sem pridobil veliko izkušenj in predvsem spoznanje, da želim postati pravi motorist. Moja pot od (vozniškega dovoljenja kategorije) B do A je po letu dni v sedlu 125-kubičnega motorja precej lažja, kot če bi povsem brez izkušenj pri dobrih 45 letih v 22 prevoženih urah opravil izpit A kategorije in sedel na motor brez vsakršne omejitve moči. Zakaj? 

V mojem primeru se je izkazalo, da je AMZS pobuda za kodo 125 v praksi dosegla svoj namen: voznikom B kategorije je poenostavila osebno mobilnost na obvladljivem motociklu in jim hkrati odprla oči v svet sožitja in spoštovanja med dvema različnima skupinama udeležencev v prometu. Hkrati mi je omogočila izjemno dragocene izkušnje in pomembno popotnico kilometrov pred začetkom izobraževanja za varno kariero motorista. Vsak voznik, ki je ali še bo na cesto prvič zapeljal na 125-kubičnem skuterju ali motociklu, bo za volanom avtomobila zagotovo precej drugače, pozorneje in natančneje spremljal motoriste v prometu. 

S kodo 125 več motoristov, a manj nesreč 

Zakaj sem odšel nazaj v šolo vožnje?

Na to vprašanje sem najprej moral odgovoriti sebi in svoji družini, še preden sem se odločil ponovno vrniti v šolske klopi oziroma v AMZS šolo vožnje. 125-kubični skuter ali motocikel z največ 11 kW moči je več kot dovolj zmogljiv in hiter, da si vsakdo z njim lahko zelo učinkovito - po stroških in času - dopolni osebno mobilnost v mestnih in primestnih razdaljah. Ob vse toplejših zimah in vse boljši vetrni zaščiti, zlasti na skuterjih, si z ustrezno opremo na takem motorju v mestu lahko mobilen celo leto z izjemo nekaj res mokrih ali snežnih oziroma mrzlih dni. 
Kdor pa bo, tako kot, jaz ugotovil, da se želi z motorjem voziti tudi na daljših razdaljah, uživati na motorističnih izletih in se kdaj kam zapeljati tudi v dvoje, bo iz kode 125 moral stopiti na pot pravega motorista. Za vse prej našteto namreč vstopna motoristična stopnica ni dovolj. Noben začetnik naj ne podcenjuje hitrosti in moči 125-kubičnega motocikla ali skuterja, saj velika večina motorjev tega razreda doseže ali celo preseže hitrost 100 km/h, kar ob izpostavljenosti na cesti že zahteva veliko pozornosti in razumevanja fizike motocikla. Res pa je, da tak motor ni primeren za avtocestne kilometre in tudi na magistralni cesti z njim za varno prehitevanje počasnejših vozil, kot so traktorji in tovornjaki, potrebuješ več časa in prostora kot s povprečno zmogljivim avtomobilom. 
Zato še enkrat poudarjam, da se moramo zavedati, da je šolska pot do kode 125 le osnova za osvojitev motorističnih občutkov in v dobri šoli vožnje zelo pomemben uvod v spoznanje, kaj nas na cesti čaka kot motoriste začetnike. Poleg tega je vožnja s kodo 125 omejena le na slovenske ceste; kdor razmišlja o tem, da bi si počitniško mobilnost dopolnil na 125-kubičnem skuterju v tujini, bo moral opraviti izpit kategorije A1.
 

Promet je živ, 40 vprašanj teoretičnega dela pa zahteva osvežitev znanja 

Po več kot dveh desetletjih vozniških izkušenj sem ponovno opravil zdravniški pregled in se vrnil v šolske klopi AMZS šole vožnje na tečaj iz cestno prometnih predpisov. Tu je sledilo prvo zavedanje, da je promet še kako živ sistem nenehnih sprememb in prilagoditev, v katerem se pravila oziroma predpisi prilagajajo razvoju mobilnosti in prometni infrastrukturi. Marsikateremu izkušenemu vozniku se zdi ponovno opravljanje teoretičnega dela izpita za A kategorijo nepotreben korak, a v resnici je to dragocena osvežitev znanja, ki je nikakor ne gre podcenjevati. Po tečaju sem se dober teden dni temeljito pripravljal na teoretični del izpita in v spletni učilnici Agencije za varnost prometa rešil več kot sto vprašanj iz prometne teorije A kategorije. Na članski točki AMZS sem kupil tudi literaturo in vse napake iz spletne učilnice preveril v knjigi predpisov in pravil. Z učiteljem šole vožnje sva temeljito obdelala tudi teoretični del fizike vožnje motorja, kar mi je pomagalo tako na teoretičnem delu izpita kot v prvih urah praktičnega usposabljanja vožnje motocikla na poligonu. Če razumeš teorijo, je v praksi vse veliko bolj logično in lažje odpeljano. 
Na upravno enoto, kjer se opravlja teoretični del izpita, sem prišel zelo dobro pripravljen in brez izgubljene točke v dobrih dvajsetih minutah odgovoril na 40 vprašanj ter uspešno opravil prvo preizkušnjo na poti do izpita A kategorije. Brez zgoraj opisanega pristopa tega preizkusa kljub dolgoletnim vozniškim izkušnjam zagotovo ne bi opravil v prvem poskusu, kaj šele s 100-odstotno uspešnostjo.

Kakovostna šola vožnje je naložba v varnost

Že pri opravljanju voženj za pridobitev kode 125 sem spoznal, kako pomembno je, da te praktičnih veščin uči zelo dober učitelj vožnje, ki tudi sam v prostem času sede na motocikel. Iz lastnih izkušenj trdim, da je AMZS šola vožnje še vedno pojem odličnega predajanja znanja vozniškim kandidatom.
Od prvega stika z dobro opremljenim motociklom in kakovostno zaščitno opremo, ki kandidata vedno počaka razkužena in posušena do strokovnosti in celovitega pristopa AMZS šola vožnje postavlja merila znanja in vzgoje bodočih voznikov. Manuel Pungertnik mi je po prvih odpeljanih ovinkih na poligonu dal vedeti, da se ne učim za izpit, temveč za vse življenje - za dolgo in varno motoristično življenje. 

Kljub letu dni vozniške prakse je preskok iz 125-kubičnega motocikla z 11-kilovatnim enovaljnim motorjem na neprimerljivo zmogljivejšo 750-kubično hondo CB 750 horne, ki jo poganja vrstni dvovaljnik s 67,5 kW moči, zelo velik. Gre za zelo zmogljiv, a odlično obvladljiv motocikel. Zato so vse uvodne ure vožnje odpeljane na poligonu izjemno pomembne. Z Manuelom ni bilo nič prepuščeno naključju in šele, ko sem dodobra osvojil ter izpilil manever tehnike vožnje, ki z zaviranjem v sili, izogibanjem oviri in celostnim obvladovanjem motocikla pri nizkih ter višjih hitrostih in brezhibno odpeljal osmico, sva se podala na cesto. V dobrem mesecu dni sem odpeljal vseh 20 ur predpisanih vaj, zelo pa so mi koristile predvsem ure, ko me je Manuel spremljal kot motorist na svojem motociklu. Sploh, ko sva se na relacijski vožnji odpeljala na Vransko v AMZS center varne vožnje in izkušnje s prometa na poligonu reševala z vajami obvladovanja motorja. Pravilno zaviranje, pomen pogleda, tehnika potiskanja krmila in uporaba zavore zadaj so veščine, ki rešujejo življenja. 
Ko se iz varne avtomobilske karoserije presedeš na motor, se varnost spremeni: kot bi iz zaklonišča stopil na prvo bojno črto. Če se v križišču pri nizki hitrosti oplazita dva avtomobila, se bo to končalo zgolj z izpolnjevanjem poročila o prometni nesreči in slabo voljo. Če pa bo vaše koleno sredi križišča oplazilo pločevino, vas v najboljšem primeru čaka urgentni prevoz v bolnišnico in nekajmesečna rehabilitacija.
Zato sem še toliko bolj hvaležen svojemu učitelju, ki je hipno opazil vsako napako ali trenutek nezbranosti.

Pazi na položaj leve noge! Si videl kolesarja v nasprotni smeri? Poglej mrtvi kot, ogledalo ni dovolj. Spremljaj pogled voznika, ki se vključuje. Rdeča ni nevarna, nevarna je zelena! Previdno zapelji v križišče in šele, ko je varno, odločno odpelji ven! Zaviraj na obe zavori!

Tako sem vedno bolj zanesljivo peljal proti praktičnemu delu izpita in zavedanju, da tudi, ko bom uspešno opravil praktični del izpita, na motociklu nikoli ne bom končal s treningom varne vožnje. To je ključno zavedanje, ki mi ga je dala ta zanimiva poučna pot od B do A kategorije. V AMZS centru varne vožnje na Vranskem imajo odlične in raznolike programe varne vožnje za motoriste. 
10. julija sem uspešno zaključil sklepno dejanje - položil sem motoristično maturo A kategorije, ki mi je dala uradni status motorista in me hkrati postavila pred novo odgovornost do sebe in drugih v prometu.  
Ne štejte odpeljanih ur in ne iščite bližnjic: vsaka ura na motociklu vam bo dala več izkušenj. V šoli vožnje uživajte, predvsem pa vozite varno in pazite nase ter na druge!