Na pedalih: Med kolesarji vse več hudo telesno poškodovanih

Zima je bila dolga in mrzla, samo tisti najbolj vztrajni so redno kolesarili v službe ali k pouku. Kolesarski rekreativci so prišli na ceste šele z otoplitvijo nedolgo nazaj. A prišli so v velikem slogu; kot da bi bili sami na cestah! Mogoče bo pregled kolesarske prometne varnosti pripomogel k streznitvi ali pa naj obvelja vsaj kot opozorilo pred začetkom kolesarske sezone. Temperature bodo narasle in kolesarjev bo vse več; samo upamo lahko, da vsaj nesreč ne bo več kot lani …

Po podatkih Agencije za varnost prometa se je lani na slovenskih cestah zgodilo 18.714 prometnih nesreč, kar je deset odstotkov več kot leto pred tem. Za kar dvanajst odstotkov je bilo več tudi prometnih nesreč, ki so se končale s smrtjo in hudimi telesnimi poškodbami. Po dveh koronskih letih in ukrepih za zajezitev covida je število prometnih nesreč ponovno naraslo na raven pred epidemijo. To je alarmantno! Torej, nič nas ni izučilo.

Število hudo telesno poškodovanih kolesarjev znova zraslo

V letu 2022 je bilo 1520 kolesarjev udeleženih v prometnih nesrečah. V 879 primerih je bil kolesar povzročitelj, v 641 primerih pa udeleženec. 236 kolesarjev, ki so bili udeleženi v prometnih nesrečah, ni bilo poškodovanih, 119-krat je bil kolesar sam povzročitelj nesreč, 117-krat pa je bil kolesar udeleženec (torej je bil povzročitelj nekdo drug). Zelo podobno število - 238 kolesarjev - se je v teh nesrečah hudo telesno poškodovalo, kar je štiri odstotke več kot v letu pred tem. Število hudo telesno poškodovanih kolesarjev je največje po letu 2010.
Pri nesrečah s hudimi telesnimi poškodbami je bil kolesar 160-krat povzročitelj in 78-krat udeleženec. 1032 kolesarjev se je lažje telesno poškodovalo. Pri nesrečah z lažjimi telesnimi poškodbami je bil kolesar 592-krat povzročitelj in 440-krat udeleženec.
Na žalost je v prometnih nesrečah lani umrlo 11 kolesarjev. V sedmih primerih je bil kolesar povzročitelj nesreče, v štirih pa je bil tragični udeleženec. To so številke, ki so podprte s policijskimi zapisniki. 
Podatka, koliko kolesarjev je samih poiskalo pomoč na urgenci, nimamo. Na urgencah tudi ne vodijo statistike, ki bi razlikovala med mestnimi kolesarji in rekreativnimi. Seveda pa točno vedo, kdo kam sodi že po oblačilih, v katerih jih pripeljejo. Rekreativni kolesarji večkrat pridejo s hujšimi poškodbami kot mestni, kar je tudi logično.
Hude telesne poškodbe kolesarjev so zlomi kosti, poškodbe trebuha, jeter, vranice … Torej poškodbe, ki nujno zahtevajo hitro operacijo. Najhujše so seveda tiste, ki pustijo dolgotrajne posledice. Zdravniki take poškodbe imenujejo “visokoenergetske" in so največkrat posledica velike hitrosti kolesarja ali srečanja z drugim, hitrejšim in težjim vozilom. No, na srečo so poškodbe, s katerimi se najpogosteje srečujejo na urgencah po državi, v glavnem lažje. Kolesarji prihajajo z odrgninami, zvini in to v glavnem v zapestjih, ko se poskušajo ujeti pri padcu. V takšnih primerih trpijo tudi kolena, komolci, ramenski obroč, vrat, prihaja tudi do udarcev v glavo, prask na obrazu … 

Pomen čelade in zdrave kmečke pameti

O pomenu čelade ne bomo razpravljali na dolgo in široko. Zdajšnji zakon veleva, da jih morajo nositi kolesarji vse do 18. rojstnega dne. Potem so rešeni te nadloge! No, bolje je že kot prej, ko je bilo čelado nujno nositi do 14. leta. Pohvaliti je treba rekreativne kolesarje, saj skoraj ne opazimo več rekreativnega kolesarja brez čelade na glavi. To je spodbudno in kot je tudi opaziti, rekreativni kolesarji tudi na mestnih kolesih dostikrat nosijo čelado. 
Pri kolesarjenju moramo predvsem sami paziti na svojo varnost. Nihče drug ne bo ali pa če že bo, je lahko prepozno. Kolesarjem ne pomaga opravičilo voznika: "Pardon, nisem vas opazil!" Tu moramo vklopiti "kmečko pamet", ki je še najbolj uporabna in funkcionalna v današnjem svetu pločevine na štirih kolesih. 

Ne spreglejte

Predvidevajmo potek prometa, bojmo se vsega, kar se premika okoli nas, tudi pešcev. Bojmo se z razlogom, da preživimo, da naše kolesarjenje mine brez nesreče. Nesreče so neizogibne, več ko kolesarimo, več možnosti imamo za nesrečo – spet kmečka logika -, ampak, preden se spravimo na kolo, imejmo v mislih, da lahko vsak dan posebej nesrečo preprečimo sami. Opazujmo promet in vedno upoštevajmo vse njegove zakonitosti. Polagam roko na balanco; če upoštevate cestnoprometne predpise, prometne znake in vse ostale uredbe in priporočila, boste veliko varnejši na kolesu. Preprosto. Da, tudi hitrost je lahko usodna. Ali veste, koliko je najhitrejša dovoljena hitrost na kolesarski stezi? Ne veste, kajne!? Največja dovoljena hitrost na kolesarskih stezah je 25 km/h! So zato električna kolesa omejena na hitrost 25 km/h?

Rekreativni kolesarji smo še vedno ovce

Rekreativno kolesarstvo je še vedno v vzponu, še vedno vsako leto nastaja več organiziranih skupin, kolesarskih društev. S popularnostjo električnih koles se število kolesarjev občutno povečuje. Vsi bi radi varen meter ceste, malokdo upošteva, da je le udeleženec v prometu, kjer je še veliko drugih udeležencev. Družabna omrežja so polna fotografij, ki jasno nakazujejo, da smo še vedno "ovce" na cesti. Kažejo nam prizore, na katerih lahko vidimo po trideset kolesarjev, ki se vozijo po celem desnem voznem pasu ceste, z ramo ob rami, s krmilom ob krmilu, drug ob drugem, vštric. Ko bi morali biti vsaj toliko ozaveščeni, da niso sami na cesti. Osebno bom vedno najprej okrivil kolesarje in šele nato nestrpne voznike. Vozniki postanejo nestrpni, če so kolesarji neodgovorni. Vozniki so krivi le v primerih, ko pozabijo, da so tudi kolesarji udeleženci v prometu, kajne? In še enkrat; nikoli nismo sami na cesti. Na tudi najbolj odročnih makadamskih ne. Vedno se postavimo v vlogo voznika, ki se znajde za tako veliko skupino kolesarjev. Kako bi reagirali? Pa še mudi se vam v službo.  

Akcija Varno na kolesu

Že 11 leto teče program Varno na kolesu, katere pobudnik in nosilec je podjetje Butan Plin. To je najboljša kolesarska izobrazba za osnovnošolce v državi. Zakaj jo omenjamo? Starši očitno ne bomo obnavljali znanja glede cestnoprometnih predpisov za kolesarje, otroci pa bodo v osnovni šoli zagotovo opravljali kolesarski izpit. In ko ga bodo opravili, bodo že drugi dan okoli drveli brez čelad in osnovne kolesarske opreme na kolesu? Akcija oziroma program Varno na kolesu pa šolarje izobražuje celo osnovno šolo. Trenutno je v programu že 24 tisoč otrok, sodeluje pa že 250 osnovnih šol. Ta program je izobrazba na dolgi rok. Ti otroci bodo zagotovo na promet gledali drugače kot tisti, ki se ga ne bodo udeležili. Zato, spet roko na balanco, starši predlagajte ta program tudi v vaši osnovni šoli, če še ni pridružena …