Na pedalih: Kolesarski vlak oziroma z vlakom kombinirano mestno kolesarjenje

Kolesarska kultura je med drugim tudi to, da veš, kako se počuti človek, ki pride do vlaka s kolesom in bi rad dal kolo v vagon, se odpeljal do, recimo Ljubljane, in tam nadaljeval pot v službo ali pač kam drugam. Slovenske železnice naj bi bile prijazne kolesarjem. To smo preizkusili tudi v praksi, ampak ne na "mestni relaciji", ampak od Bleda do Mosta na Soči. Kolesar pride do vlaka in hoče s kolesom v vagon. Sprevodnik kolesarja opozori, da ne more na vlak s kolesom, ker je prostora samo za deset koles in točno deset koles je že v vagonu. Da bi dal kolo na hodnik ali kam med sedeže, sprevodnik ni hotel slišati in dovoliti. Kolesa morajo biti v posebnem prostoru in ker je ta poln, kolesar s kolesom na vlaku pač nima prostora. Po pritožbi, ki so jo na Slovenske železnice poslali iz edine specializirane kolesarske revije Bicikel, je prišel tudi njihov odgovor. Citiramo ga v celoti, ker je odgovor dober in marsikaj razjasni glede mestnega kolesarjenja in prevoza koles na vlakih: 

Z vlakom lahko prepeljete le spremljana kolesa. Potnik mora potovati z istim vlakom kot kolo, pri prevozu pa preda največ eno kolo. Potnik kolo sam naloži, pazi nanj med prevozom in ga sam tudi razloži. Vlake, ki imajo možnost prevoza koles, si lahko ogledate v iskalniku voznega reda, označeni so s piktogramom kolesa. Cene za prevoz koles so enotne in niso odvisne od razdalje. Cena prevoza kolesa je 1,5 evra, cena prevoza električnega kolesa pa 3 evre. Kolesarska vozovnica velja en dan za neomejeno število prevozov spremljanega kolesa po omrežju SŽ, z veljavno vozovnico za potnika. Na nekaterih vlakih je prevoz spremljanih koles dovoljen, vendar je prostor zanje omejen. Število koles je odvisno od vrste ter zasedenosti vlaka. Kolo namestite v vlak po navodilih vlakospremnega osebja, tako da ne ovira ali moti drugih potnikov v vlaku in da ne poškoduje vagonov oziroma umaže sedežev. Vlakospremno osebje lahko odkloni prevoz kolesa le, če bi to dejansko oviralo druge potnike v vlaku ali če bi se s prevozom lahko umazali ali poškodovali sedeži oziroma povzročila druga škoda. Zaradi del na progi je občasno spremenjen režim vožnje vlakov. Za določene redne vlake je organiziran nadomestni avtobusni prevoz. Ker je v času del na progi moten tudi prevoz koles, vas prosimo, da pred potovanjem preverite možnosti prevoza koles z vlaki. 

Drugi primer vožnje s kolesom na vlaku od Bleda do Mosta na Soči ni potreboval pritožbe. Šest kolesarjev s specialkami je brez predhodne najave kupilo vozovnice zase in kolesa in čakalo, da se vkrcajo. Vlak je bil že dokaj popolnjen s kolesarji, saj je bila krasna poletna sobota. Sprevodnik je pokazal za kolesa rezerviran vagon. V njem je bilo v stojala zataknjenih že kar nekaj koles. Specialkarji so se spogledali in sprevodnika lepo prosili, če imajo kolesa lahko v vagonu ob sedežih, ker gre za dragocene specialke, zelo čiste in da jih je strah, da bi se v vagonu staknile s stojal ali bog ne daj, da bi kdo na kaki postaji ukradel kako kolo … Sprevodnik je skomignil z rameni, videl, da je vagon prazen in zažugal, da če bodo karkoli umazali, bodo sami čistili. In so bili vsi zadovoljni, kolesarjem pa je še polepšal dan.

Kolesarski župan v Ljubljani

Mestni kolesarji imajo v Ljubljani svojega župana, ki je bil izvoljen na letošnjem kolesarskem festivalu in kongresu Velo-City, ki ga je gostila Ljubljana. Kolesarski župan je Matej Praprotnik, znan radijski glas z Vala 202. Povabili smo ga na kratek pogovor na temo mestnega kolesarjenja.

Vi ste kolesarski župan, kaj je vaše poslanstvo, osnovne delovne naloge? 

Želim, da bi v Ljubljani kolesarilo vsaj trikrat več ljudi. Pa ne zato, ker je kolesarjenje zdravo, bolj prijazno do okolja, ker zavzema manj prostora ali ker je varnejše kot motoriziran promet. Želim pokazati, da je kolesarjenje predvsem zabavno. Je druženje in raziskovanje mesta, ki ima tudi kup pozitivnih posledic za družbo. Posebnih delovnih nalog nimam. Skušam dajati zgled, spodbujati ljudi, da se usedejo na kolo. Tako je nastal tudi Kolobus Črnuče, sredino skupinsko kolesarjenje proti centru mesta. Kolesarjenje je gibanje za telo in gibanje za boljše mesto, družbo.

Katere so trenutne največje težave za mestne kolesarje? Še vedno pomanjkanje kolesarskih stez, označb?

Največja težava je, da kolesarske steze v Ljubljani pogosto niso varne za otroke. To bi moralo biti vodilo načrtovanja v prihodnosti. Če starši svojih otrok ne pustijo na kolo v šolo ali srednjo šolo, je treba raziskati, zakaj. Želimo površine za kolesa, ki so širše, ločene od pešcev in motoriziranega prometa. Veliko stez v Ljubljani je primernih za kolesarjenje, niso pa zares vabljive. Ne omogočajo niti kolesarjenja vštric, ki je drugod standard in predstavlja bistvo kolesarjenja: druženje.

Je mestno kolesarjenje res v porastu? 

Splošno gledano, da. Žal nimam številk za Ljubljano, si pa prizadevam, da bi bili podatki števcev koles javni in enostavno dostopni, da bi lahko kakšen izrazito kolesarski dan tudi praznovali.

Kako je s krajo koles, narašča, pada?

Teh podatkov nimam, najbrž jih nima niti policija, saj kraje mestnega kolesa pogosto ne prijavimo. Poznam pa rešitev in to je izboljšanje infrastrukture za parkiranje koles. Tu lahko veliko naredijo tudi podjetja za svoje zaposlene in šole za učence. Pokrito, varovano parkirišče bi lahko bil standard, a še ni.

Prevoz koles na vlakih in avtobusih: je sploh mogoč za vsakdanji prevoz do službe?

Pri vsakdanji vožnji v službo je smiselno iskati tudi druge rešitve. Na Nizozemskem se polovica vseh potovanj z vlakom začne s kolesom, a potniki kolesa pustijo na železniških postajah, kjer so urejena parkirišča. Nekaj jih bo po vlaku tudi nadaljevalo pot s kolesom, a ne nujno istim. Lahko se jezimo na vlake, a prioriteta te družbe so bile pač avtoceste. Tudi zato se je v tridesetih letih število avtomobilov podvojilo, ljudje pa medkrajevnemu  javnemu prevozu pogosto ne dajo več priložnosti. 

Katero mesto bi nam lahko bilo za zgled glede mestnega kolesarjenja in zakaj?

Nazadnje sem res udobno kolesaril v Malmöju na Švedskem. Poti skozi parke so speljane tako, da človeka preprosto vabijo na kolo. Odkriješ kotičke, ki navdušijo, na primer valovito nogometno igrišče. Steze so ločene od motoriziranega prometa. Poskrbljeno je tudi za parkiranje koles. Slovencem bi bilo všeč, da na kolesarskih stezah ni takšne gneče kot v Utrechtu na Nizozemskem. To pa je edino mesto, ki je gostilo vse tri velike kolesarske dirke: Giro, Tour in Vuelto. To je tudi lahko zgled. 

Električna mestna kolesa. Se je kaj spremenilo ob poplavi električnih koles v mestih? Več prostora zavzamejo, več je kraj?

Zaenkrat težko govorimo o poplavi e-koles v mestih. So odlična rešitev za ljudi, ki za premagovanje poti potrebujejo nekaj pomoči. Kolesarjenje ni rezervirano le za zdrave in telesno odlično pripravljene. E-kolesa so lahko rešitev za ljudi, ki imajo do službe več kot 10 kilometrov ali bi se vsake toliko časa odpeljali v sosednje mesto, na primer iz Dravograda v Slovenj Gradec ali iz Kamnika v Ljubljano.

Z AMZS brezskrbni tudi na pedalih