1987
+386 1 530 53 53
Dizelski motorji so pod ostrim in neusmiljenim drobnogledom javnosti – tudi po “zaslugi” afere s Volkswagnovim prirejanjem motorne elektronike na uradnih meritvah izpuha in po zaslugi dogajanja v času po razkritju te afere. V Motoreviji smo že večkrat zapisali, da na različne načine pravila izigrava večina avtomobilskih izdelovalcev, kar jim omogočajo (nalašč?) ohlapno sestavljena pravila in merila. Od 1. septembra so ta precej izostrena (a le za nove modele avtov), na kar se morajo odzvati tudi avtomobilski izdelovalci, če bodo že želeli prodajati avtomobile z dizelskim motorjem. Kako se skozi prizmo novih pravil obnesejo dizelski avti, ki so že na cesti?
Ekotest, neodvisen test porabe goriva in izpusta škodljivih snovi nemškega avtomobilskega kluba ADAC in FIA, že od leta 2003 objavlja rezultate čistosti izpušnih plinov posameznih avtomobilov v vsakdanjem življenju. Od leta 2012 avtomobile merijo tudi po novi metodologiji WLTC, ki je letošnjo jesen zamenjala sedanjo (neustrezno) metodologijo NEDC. Konec lanskega leta so pri ADAC merila – in meritve – ekotesta še zaostrili: merilni cikel WLTC, ki ga opravijo v laboratoriju oziroma na merilnih valjih, so zaostrili z dodatno obtežitvijo avtomobilov (z 200 kg), bolj realnimi točkami prestavljanja in dodatno meritvijo izpustov na avtocestah. Posebno pozornost pri ADAC namenjajo dušikovim oksidom; vse avtomobile, ki so v laboratoriju dosegli rezultat štiri ali pet zvezdic, so opremili s posebnimi merilnimi napravami in jih poslali na cesto na meritve v realnem prometu. Tako so iskali – in našli – občutna odstopanja med izpusti dušikovih oksidov v laboratoriju in na cesti, o čemer smo v Motoreviji že večkrat pisali.
Ne spreglejte:
Kaj se dogaja z dizelsko motorno tehnologijo? Dileme ...
Tokrat so pri ADAC pod drobnogled vzeli avtomobile z dizelskimi motorji, ki ustrezajo okoljevarstvenemu standardu euro 6; od leta 2013 do danes so temeljito preskusili 188 avtomobilov različnih avtomobilskih znamk. Delno smo o rezultatih teh meritev v Motoreviji že pisali, tokrat pa so pri ADAC z malo statistične telovadbe prikazali resnične izpuste dušikovih oksidov posameznih znamk avtomobilov. Rezultati – objavljamo jih v preglednih tabelah na teh straneh – odkrivajo nekaj presenetljivih ugotovitev.
Povprečni izpusti dušikovih oksidov po avtomobilskih izdelovalcih
“Umazani Nemci” v resnici čistejši od pričakovanj
Dizelska afera je pogled javnosti usmerila predvsem na nemške avtomobilske izdelovalce, najbolj seveda na avtomobilske znamke koncerna Volkswagen. A meritve v realnih okoliščinah so odkrile, da avti nemških avtomobilski izdelovalcev v resnici niso najbolj “umazani”. Še več: z meritvami najnovejših avtomobilov (ki imajo dizelske motorje najnovejših generacij) so pri ADAC ugotovili, da nemški avtomobili dosegajo zadovoljive rezultate oziroma raven izpustov dušikovih oksidov. Kot pozitivno so pri ADAC ocenili tudi dejstvo, da nemške avtomobilske znamke v prodajni ponudbi nimajo več avtomobilov z izrazitimi slabimi rezultati meritev izpusta dušikovih oksidov; to dokazuje, da so “Nemci” očitke vzeli resno in da so tudi veliko vložili v izboljšanje stanja. Kot smo pisali v prejšnji številki Motorevije, so se na nedavnem srečanju zavezali še k nekaterim drugim tehničnim in tržnim ukrepom za izboljšanje stanja glede dizelskih izpuhov v Nemčiji.
Osnova: 188 preskušenih avtomobilov z euro 6 dizelskimi motorji, ADAC ekotest, NOx v g/km
Najboljši pri BMW, najslabši pri Renaultu in Dacii
BMW dizelski avtomobili so se na ADAC ekotestu v povprečju odrezali dobro; meritve pri vožnji v naselju in na podeželskih cestah so potrdile učinkovitost njihovih sistemov za čiščenje izpuha. Pri najnovejših modelih BMW uporablja učinkovito kombinacijo SCR in denox katalizatorjev, kar dokazujejo tudi odlični rezultati meritev v vsakdanjem prometu (RDE).
Znamke VW koncerna so v zadnjem času veliko vložile v čistost izpuhov, kar se je pokazalo tudi pri meritvah. Še zlasti njihov 2-litrski TDI motor s SCR katalizatorjem se je pri večini meritev izkazal z dobrimi rezultati. Njihovi motorji brez SCR katalizatorja pa pri vožnji po naselju v zrak izpustijo precej preveč dušikovih oksidov.
Mercedes bi se v statističnem prerezu odrezal bistveno bolje, če ne bi v nekaterih svojih avtomobilih uporabljal Renaultovih dizelskih motorjev. Daleč najslabše med Mercedesovimi avti se je na ADAC ekotestu odrezal mercedes z 1,6-litrskim Renaultovim dizelskim motorjem – ta avto v zrak izpusti skoraj 15-krat več dušikovih oksidov kot najbolj “čist” Mercedesov dizelski avto.
Opel je sicer pred kratkim prešel v francoske roke (PSA), a pri ADAC jih imajo še vedno za nemško avtomobilsko znamko. Rezultati meritev Oplovih avtomobilov razkrivajo, da so avti brez sodobnega SCR katalizatorja zelo umazani – novejši motorji s SCR katalizatorjem so se odrezali precej bolje.
Posebno omembo med avtomobilskimi znamkami si zasluži japonska Mazda. So med redkimi avtomobilskimi izdelovalci, ki za čiščenje dušikovih oksidov iz izpuha svojih dizelskih motorjev ne uporabljajo SCR katalizatorja (z vbrizgavanjem sečnine), a vseeno dosegajo zadovoljive rezultate. Njihova tehnologija dizelskim motorjev z izrazito nizkim kompresijskim razmerjem in nekaterimi drugimi tehnologijami je bila doslej dovolj učinkovita, ob strožjih merilih WLTC pa bodo morali posodobiti svoje dizelske motorje – to so tudi potrdili in napovedali, da bodo v prihodnosti njihovi dizelski motorji opremljeni tako z denox kot s SCR katalizatorji.
Zanimivi so tudi rezultati meritev avtomobilov koncerna PSA (Citroen, DS, Peugeot). Pri francoskem koncernu že dlje časa prisegajo na SCR katalizatorje, kar se jim je pri meritvah po starem NEDC standardu tudi obrestovalo, saj so dosegali dobre rezultate. A pri meritvah po novem WLTC ciklu in v realnem prometu prihaja do velikih odstopanj – glede na sodobno SCR tehnologijo je to neobičajno in presenetljivo. Pri PSA morajo ukrepati in motorje nastaviti na pravilno delovanje SCR tehnologije, če želijo, da bodo njihovi dizelski avtomobili čisti tudi v vsakdanjem prometu.
Pri švedsko-kitajskem Volvu so se že obvezali, da bodo letos jeseni začeli svoje dizelske avtomobile opremljati s SCR katalizatorji; dosedanja tehnologija čiščenja izpuha z denox katalizatorji ni dovolj učinkovita, še zlasti pri njihovih večjih avtomobilih.
Pri Fordu imajo v prodajnih salonih še vedno dizelske avtomobile brez SCR katalizatorjev – ti dosegajo okoljevarstvene standarde v NEDC merilnem ciklu na merilnih valjih, v resničnem prometu pa ne. Za najčistejši Fordov avto se je izkazal njihov novi dostavnik tourneo/transit, ki je opremljen z novim motorjem s SCR katalizatorjem. Pri Fordu torej imajo ustrezno tehnologijo, le uporabiti jo morajo še pri ostalih motorjih.
Toyote, Nissana, Subaruja, SsangYonga in še nekaj drugih avtomobilskih znamk tokratni prerez čistosti dizelskih avtomobilov ni zajel – razlog je v premajhnem številu preskušenih avtomobilov, ki ne zagotavlja ustrezne statistične osnove.
Izpust renaulta grand scenica 160 dCi: med vožnjo po naselju z ogretim motorjem v zrak izpusti toliko dušikovega oksida kot 240 (z besedo: dvestoštirideset!) avtomobilov BMW 520d oziroma 1476 mg/km proti 7 mg/km!
Francoski Renault (skupaj z avtomobili znamke Dacia) se je na ADAC ekotestu v povprečju odrezal najslabše od vseh avtomobilskih znamk v statističnem pregledu meritev izpustov dušikovih oksidov – pri ADAC so izmerili izpuh 14 avtomobilom znamk Renault in Dacia.
Rezultate lahko razberete iz tabel, velja pa opozoriti, da je povprečen izpust dušikovih oksidov Renaultovih dizelskih avtomobilov kar petkrat večji od povprečnega izpusta dušikovih oksidov BMW avtomobilov! Če pogledamo podrobnosti: v oči pade izpust renaulta grand scenica 160 dCi – med vožnjo po naselju z ogretim motorjem v zrak izpusti toliko dušikovega oksida kot 240 (z besedo: dvestoštirideset!) avtomobilov BMW 520d oziroma 1476 mg/km proti 7 mg/km!
Drugi najslabši izpust dušikovih oksidov je dosegel koncern Fiat z znamkami Fiat, Alfa Romeo in Jeep, le malce boljši so pri Hyundaiju in Kii.
Novi merilni cikel WLTC predpisuje precej strožje in natančnejše pogoje in razmere za test – tako na merilnih valjih kot tudi pri testu kotalnega ter zračnega upora na cesti.
Brez SCR katalizatorja ni čistega izpuha
ADAC ekotest je znova dokazal tehnično dejstvo, o katerem v Motoreviji redno pišemo; brez temeljitega čiščenja izpuha s selektivnim redukcijskim katalizatorjem in vbrizgavanjem sečnine (adblue) v izpuh ni mogoče doseči sprejemljivo nizke ravni dušikovih oksidov (NOx) v izpuhu sodobnih dizelskih avtomobilov. Tudi SCR katalizator sam po sebi sicer še ni zagotovilo za čist izpuh, če motorna elektronika ne dopušča učinkovitega čiščenja: le učinkovito delovanje vseh čistilnih sistemov daje dober rezultat.
Nemški avtomobilski izdelovalci so po rezultatih ekotesta to že spoznali, zato so njihovi novejši avtomobili že zadovoljivo čisti. Izboljšujejo se tudi pri nekaterih drugih avtomobilskih izdelovalcih, pri vseh pa – kot kažejo rezultati – še niso posegli po ustreznih tehničnih ukrepih.
Novi merilni cikel WLTC in obvezne meritve v vsakdanjem prometu (RDE), ki so začele veljati 1. septembra, bodo avtomobilske izdelovalce prisilile v učinkovitejše rešitve.
A nova pravila veljajo le za povsem nove modele avtomobilov, predstavljene od septembra naprej, avtomobilski izdelovalci pa so si izborili še odpustke v obliki korekcijskega faktorja pri izpustu dušikovih oksidov. Vendar pa rezultati nekaterih dizelskih avtomobilov dokazujejo, da se da izdelati in ponuditi zares čisto dizelsko tehnologijo, kar pa zahteva tudi večji finančni avložek. 6
Bolj življenjska pravila in preskus v vsakdanjem prometu
Kaj prinašajo nove metode uradnega merjenja čistosti izpuha?
Novi merilni cikel WLTC predpisuje precej strožje in natančnejše pogoje in razmere za test – tako na merilnih valjih kot tudi pri testu kotalnega ter zračnega upora na cesti. Natančneje je določeno prestavljanje med meritvami, upošteva se masa avtomobila skupaj z dodatno opremo, tovorom in potniki, natančneje je določena kakovost goriva, temperatura okolice, izbira pnevmatik, njihovo polnjenje in še marsikaj drugega. A po napovedih tudi novi merilni cikel ne bo prinesel povsem realnih podatkov o porabi goriva in izpustu škodljivih plinov. Uradna poraba goriva naj bi se po WLTC ciklu v primerjavi z meritvami po NEDC ciklu povečala za od 10 do 15 odstotkov, poraba v vsakdanjem prometu pa bo še nekaj večja.
Uvedba WLTC merilnega cikla pa ni edina prelomnica, ki je že začela veljati. Druga je uvedba meritev izpušnih plinov v prometu (RDE – Real Driving Emissions), torej merjenje izpušnih plinov s posebnimi prenosnimi napravami med vožnjo po pravih cestah v prometu. RDE meritve so zamišljene kot primerjalno merilo med izpustom dušikovih oksidov v laboratoriju in na pravih cestah; tudi na cestah avtomobili ne bi smeli v ozračje spustiti več dušikovih oksidov kot je to dovoljeno s predpisi.
Od letošnje jeseni naj bi avtomobili v ozračje po novem okoljevarstvenem standardu euro 6c izpustili največ 80 mg/km NOx. Ta standard velja tako za meritve v laboratoriju kot za meritve v resničnem prometu – čeprav so izpusti v resničnem prometu bistveno višji. Tudi zato so si avtomobilski izdelovalci uspeli izboriti odpustek oziroma “faktor skladnosti”, ki avtomobilskim izdelovalcem do leta 2020 dopušča za 2,1-krat večji realen izpust NOx, po letu 2020 pa 1,5-krat večji izpust NOx v primerjavi z izpusti v laboratoriju. To pomeni, da poslej novi modeli avtomobilov z dizelskimi motorji lahko med meritvami v realnem prometu v zrak izpustijo največ 168 g/km dušikovih oksidov, po letu 2020 pa največ 120 g/km.
Po novem merilnem ciklu morajo od septembra naprej izdelovalci meriti le na novo homologirane avtomobile (običajno so to avtomobili novih generacij ali povsem novi modeli), šele septembra 2018 pa vse ostale nove avtomobile, ki jih bodo izdelovalci poslali na trg (tudi nove različice ali prenovljene avtomobile).
