Pravni nasveti: Kako ravnati ob kraji avtomobila

Na spletnih straneh Policije RS lahko izvemo, da je bilo v letošnjem letu (do 8. oktobra) ukradenih nekaj več kot 350 vozil - tako avtomobilov kot motociklov. Čeprav je delež ukradenih vozil glede na število registriranih vozil v Sloveniji razmeroma majhen, pa povsem brez skrbi ne sme biti nihče. Dejstvo je, da lahko vozilo ukradejo tudi nam, kar nam povzroči finančno škodo, veliko slabe volje in izgubo časa ter živcev – predvsem zaradi uveljavljanja povračila zavarovalnine in spremljajočih birokratskih postopkov.

Večji finančni škodi se seveda lahko izognemo le, če pri eni od zavarovalnic sklenemo ustrezno zavarovanje, ki vključuje povračilo škode ob kraji vozila. Kombinacija, ki vključuje krajo, običajno krije škodo v primeru vlomne ali roparske tatvine, ropa ter protipravnega odvzema vozila, pa tudi škodo, ki je posledica prometne nesreče ali okvare, nastale po izvedenem kaznivem dejanju.

Drobni tisk, podrobnosti in izjeme

Pomembno je, da smo pri sklepanju zavarovanj pozorni na nekatere podrobnosti. Tako ni slabo, če je v zavarovanje vključena tudi vsa pripadajoča oprema v vozilu, saj se pogosto zgodi, da tatovi ne ukradejo celotnega vozila, ampak le njegov del (denimo kolesa, dele motorja,…) – pri tem je treba biti pozoren na to, da bo zavarovalnica povrnila škodo le, če bodo ti deli pritrjeni v ali na vozilu. Zavarovanje za krajo običajno vključuje tudi stroške registrskih tablic in avtomobilskih ključev, pa tudi stroške najema nadomestnega vozila, a le za obdobje do 30 dni.

Posebej velja poudariti, da zavarovanje v primeru kraje ne krije škode, če je vozilo ukradla oseba, ki je bila povezana z nami kot lastniki vozila. Zavarovalnica bo zavrnila povračilo škode, če bo vozilo ukradla oseba, ki smo ji vozilo prepustili v upravljanje - denimo sorodniku, prijatelju, znancu ali poslovnemu partnerju. Če smo lastniki podjetja in vozilo prepustimo v uporabo zaposlenemu ali pogodbenemu sodelavcu, bo zavarovalnica prav tako zavrnila izplačilo zavarovalnine, če je bilo vozilo ukradeno – to pomeni, da raje ne posojajmo vozila osebam, ki jim ne zaupamo.

Postopek prijave ukradenega vozila

Če ugotovimo, da nam je nekdo ukradel vozilo, moramo o tem najprej obvestiti policijo. Ta bo vozilo vpisala v evidenco pogrešanih vozil in nato začela postopek iskanja vozila, sestavila bo tudi poseben zapisnik o kraji, ki oškodovancem služi kot osnova za uveljavljanje zahtevka pri zavarovalnici – tak zapisnik mora biti namreč obvezna priloga prijave škode pri zavarovalnici.

Kdaj zavarovalnica izplača škodo?

Kaj zavarovalnica upošteva ob izplačilu odškodnine?

Na ta del postopka naj bodo zavarovanci še posebej pozorni, saj se pogosto zgodi, da zavarovalnice izplačajo nižjo odškodnino od pričakovane. To je včasih upravičeno, včasih pa tudi ne.

Temeljno pravilo je, da se pri izplačilu zavarovalnine upošteva vrednost vozila na dan škode (zavarovalna vrednost zmanjšana za amortizacijo). Amortizacijo sicer cenilci ugotavljajo na podlagi starosti, prevoženih kilometrov in splošnega stanja vozila. Če je denimo vozilo staro dve leti, je izplačilo enako novi vrednosti vozila, zmanjšani za amortizacijo dveh let. Le če so ukradeni posamezni deli vozila, zavarovalnica izplača škodo v celoti oziroma brez odbitkov.
Ne glede na ta pravila so cenitve ukradenih vozil pogosto jabolko spora med zavarovanci in zavarovalnicami, saj slednjim omogočajo kar nekaj manevrskega prostora. Ena zavarovalnica lahko vrednost amortizacije oceni višje kot druga, kar ne preseneča, saj je eno od meril amortizacije tudi ocena splošnega stanja vozila, ki je lahko subjektivna.

Kako ukrepati, če nismo zadovoljni z zavarovalnino?

Osnovno pravilo je, da se morebitno nestrinjanje z višino zavarovanja najprej rešuje v okviru zavarovalnice, s katero ima oškodovana oseba sklenjeno zavarovanje. Zavarovalnice imajo običajno vzpostavljen dvostopenjski postopek reševanja pritožb.

Zavarovanci naj najprej vložijo pritožbo na organ prve stopnje (na tisti organ, ki je pri zavarovalnici pooblaščen za reševanje pritožb zavarovancev) – običajno je naveden v zavarovalniških splošnih pogojih poslovanja (priporočljivo je, da si jih zavarovanec čim natančneje prebere). Če je zahtevek zavarovanca na prvi stopnji zavrnjen, njegovo pritožbo na to odločitev običajno obravnava veččlanska pritožbena komisija oziroma senat. Ker gre v tej fazi še vedno za reševanje pritožb v okviru organov zavarovalnice, nepristranskost, ki jo morda pričakuje zavarovanec, še ni zagotovljena. Če zavarovanec ni zadovoljen niti z odločitvijo drugostopenjskega organa v okviru zavarovalnice, lahko svojo pritožbo naslovi na enega izmed organov Slovenskega zavarovalnega združenja, ki ima sedež na Železni cesti 14 v Ljubljani, na primer na Mediacijski center, ki se ukvarja z zavarovalnimi in odškodninskimi razmerji ali pa na Varuha dobrih poslovnih običajev v zavarovalništvu, ki se ukvarja z nespoštovanjem dobrih poslovnih običajev in temeljnih standardov zavarovalne stroke.

Čeprav lahko zavarovanec pričakuje, da bo pri omenjenih organih deležen več nepristranskosti, je slaba stran odločanja teh organov, da njihove odločbe nimajo zavezujočega značaja. Če so zavarovanci ob koncu vseh omenjenih pritožbenih postopkov še vedno nezadovoljni, jim v skrajnem primeru ostane le še vložitev tožbe zoper zavarovalnico na sodišču.

Štejejo izkušnje drugih

Pri reševanju škodnih zahtevkov zaradi kraje vozila smo torej večinoma prepuščeni na milost in nemilost zavarovalnicam, a to še ne pomeni, da se zavarovalnice vedno ne odločajo v korist zavarovanca. Konkurenca na zavarovalniškem trgu je velika in marsikatera zavarovalnica se trudi za zadovoljstvo svojih strank in za svoj ugled. Posledica tega so tudi nekatere ugodno rešene pritožbe glede izplačanih zavarovalnin. Za zavarovance pa velja, da se pred sklenitvijo zavarovanja velja temeljito pozanimati o izkušnjah drugih zavarovancev.

Mag. Boštjan J. Turk