Pravni nasveti: Kako ravnati, če ugotovimo poškodbe pri novem avtomobilu?

Ko kupimo nov izdelek, upravičeno pričakujemo, da je ta povsem brezhiben. Nove stvari morajo biti pač nove - brez vidnih ali nevidnih sledi poškodb. To seveda velja tudi za avtomobile. A da ni vedno tako, opozarjajo pričevanja nekaterih kupcev, ki so ob nakupu novega avtomobila našli sledi poškodb oziroma popravil poškodb. Po tržni logiki bi verjetno vsak kupec zahteval brezhiben izdelek, za katerega je plačal polno ceno, v resnici pa ni tako preprosto …

Kupec novega avtomobila je doživel zanimiv zaplet. Pri pooblaščenem prodajalcu je kupil novo vozilo, po sedmih dneh pa je opazil, da je bil na vozilu popravljen levi bok (leva vrata): ugotovil je, da so imela vrata drugačen odtenek barve (velikosti približno 20 x 40 cm) kot ostali deli karoserije.

Kupec je napako reklamiral in bil deležen dveh različnih razlag: najprej mu je bilo razloženo, da pri vozilu nikjer ni zabeleženo, da bi se karkoli popravljalo, po treh mesecih pa je dobil nekoliko drugačen odgovor, da prodajalec ugotavlja, da prodano vozilo, skladno s postopki predaje vozil stranki, izkazuje, da ustreza smernicam za novo vozilo.

Ob tem so mu pri trgovcu obrazložili, kaj naj bi te smernice pomenile: da izdelovalec vozil med izdelavo izvaja potreben obseg del, ki lahko vključujejo tudi določena naknadna lakiranja, ki so tehnološko pogojena, povedali pa so mu tudi, da ugotovljena debelina laka do 180 mikrometrov podaja izpričuje, da je vozilo lakirano tako, da ustreza novemu vozilu. Pojavlja se vprašanje, kakšne pravne možnosti ima kupec ob takšni razlagi?

Garancijska odgovornost

Ko kupci kupujemo nova vozila, so naša pričakovanja glede brezhibnosti takih vozil drugačna kot v primerih, ko kupujemo rabljena vozila. Logično je, da v takih primerih pričakujemo, da bo vozilo ne samo tehnično, ampak tudi estetsko brezhibno. Kaj pa o tem pravi zakon?

Zakon o varstvu potrošnikov (ZVPoT) v 21. b členu določa, da v primeru, če blago, za katero je izdaja garancije obvezna, ne deluje brezhibno ali nima lastnosti, navedenih v garancijskem listu ali oglaševalskem sporočilu, lahko potrošnik najprej zahteva odpravo napak. Če napake niso odpravljene v skupnem roku 45 dni od dneva, ko je izdelovalec, prodajalec ali pooblaščeni servis od potrošnika prejel zahtevo za odpravo napak, mora izdelovalec potrošniku brezplačno zamenjati blago z enakim, novim in brezhibnim blagom.

Vendar pa se moramo v primeru našega kupca najprej vprašati, ali to, da so imela vrata drugačen odtenek barve, kot bi to bilo običajno, v pravnem smislu že predstavlja dejstvo, da vozilo ne deluje brezhibno? To dokazovanje bo za našega kupca problematično, saj bo verjetno težko dokazal, da zaradi drugačnega odtenka barve vozilo ne deluje brezhibno.

Nekoliko več možnosti bi imel, če bi trdil, da vozilo nima lastnosti, navedenih v garancijskem listu ali oglaševalskem sporočilu. Lahko bi denimo trdil, da dejstvo, da prodajalec prodaja novo vozilo, predpostavlja tudi to, da tako vozilo ni bilo dodatno lakirano. Dokazati bo moral, da "smernice za novo vozilo", ki jih prodajalec navaja kot argument, niso v skladu s potrošniško zakonodajo.    

Stvarne napake   

Kupec pa bi se lahko odločil tudi za uveljavljanje odgovornosti prodajalca za stvarne napake. V skladu s 37. členom zakona o varstvu potrošnikov mora prodajalec potrošniku izročiti blago v skladu s pogodbo in odgovarja za stvarne napake svoje izpolnitve. Kdaj pa gre za stvarne napake?

Stvarna napaka je podana, če stvar nima lastnosti, ki so potrebne za njeno normalno rabo ali za promet; če stvar nima lastnosti, ki so potrebne za posebno rabo, za katero jo kupec kupuje, ki pa je bila prodajalcu znana oziroma bi mu morala biti znana; če stvar nima lastnosti in odlik, ki so bile izrecno ali molče dogovorjene oziroma predpisane in če je prodajalec izročil stvar, ki se ne ujema z vzorcem ali modelom, razen če je bil vzorec ali model pokazan le zaradi obvestila.

Pri tem pa je pomembno poudariti, da že zakon sam nakazuje, katere kriterije je treba upoštevati, ko govorimo o primernosti blaga za normalno rabo: primernost blaga za normalno rabo se presoja glede na običajno blago enake vrste in ob upoštevanju kakršnihkoli prodajalčevih izjav o značilnostih blaga, ki jih je dal prodajalec ali proizvajalec zlasti z oglaševanjem, predstavitvijo izdelka ali navedbami o blagu samem.

Kaj to pomeni za našega kupca? Menim, da ima kupec tu nekoliko več možnosti, saj bi lahko dokazoval, da mu je prodajalec izjavil, da ni nikjer zabeleženo, da se je na vozilu kaj popravljalo. Čeprav je svojo izjavo pozneje spremenil in dodatna lakiranja priznal, pa bi lahko bralec, če ne drugega, trdil najmanj to, da je verodostojnost prodajalca glede na spreminjanje njegovih izjav vprašljiva.

Še več možnosti bi imel, če bi prodajalcu uspel dokazati, da vozilo nima lastnosti ali odlik, ki so bile izrecno ali molče dogovorjene ali predpisane, kar prav tako predstavlja navezno okoliščino za obstoj stvarne napake. Če bi namreč uspel, denimo ob pomoči izvedenca, dokazati, da vozila, ki je bilo dodatno lakirano, ni dopustno prodajati kot novega vozila, potem je na dlani, da gre tu za stvarno napako, ki jo lahko uveljavlja proti prodajalcu.

Jamčevalni zahtevki v zvezi s stvarnimi napakami

Če bi kupec prodajalcu uspel dokazati, da gre pri vozilu za stvarno napako in če bi ga obenem pravilno obvestil o tej napaki, ima možnost uveljavljanja več jamčevalnih zahtevkov in sicer lahko od njega zahteva bodisi, da ta odpravi napako na vozilu, bodisi, da vrne del plačanega zneska v sorazmerju z napako, bodisi da vozilo z napako zamenja z novim vozilom, bodisi, da vrne plačani znesek za vozilo.

Vse te zahtevke lahko uveljavlja alternativno, torej kateregakoli izmed njih, pri čemer pa bo v praksi verjetno najbolj uspešen z zahtevkom po vrnitvi dela plačanega zneska v sorazmerju z napako. V vsakem primeru pa ima tudi pravico, da od prodajalca zahteva povrnitev škode, če mu je ta nastala v zvezi z uveljavljanjem jamčevalnih zahtevkov.

Sodna praksa

V povezavi s takšnim primerom sem izbral tudi dva primera iz sodne prakse, ki se sicer ne nanašata na enako dejansko stanje kot pri našem kupcu, sta pa vsak po svoje zanimiva in bi lahko prispevala k dodatni razrešitvi pravnega problema.

V zadevi VSL sodba I Cp 2066/98 dne 9. 2. 2000 je Višje sodišče v Ljubljani presojalo o obstoju stvarne napake pri prodaji vozila (šlo je sicer za prodajo rabljenega vozila, ki je bilo karambolirano). Pomen sodbe za naš primer je v tem, da je sodišče jasno izreklo, da v primeru, če prodajalec izrecno trdi, da prodaja brezhibno vozilo, ki pa to ni, velja, da je prodal stvar, ki ni imela lastnosti, ki je bila izrecno dogovorjena.   

Višje sodišče v Ljubljani pa se je v zadevi VSL Sodba II Cp 502/2017 dne 30.8.2017 izreklo o tako imenovani neznatni napaki, ki izključuje odgovornost prodajalca za stvarne napake. Izreklo je, da je pri presoji, katera napaka ima značilnost (pravno naravo) neznatne napake, treba upoštevati vrsto stvari in zlasti (kupčeve) interese v zvezi z namenom uporabe stvari.

Značilnost neznatne napake imajo tista odstopanja, ki so v mejah za določeno vrsto stvari običajnih odstopanj. Ta sodni primer je za kupca zanimiv, če bi se v morebitni pravdi prodajalec skliceval, da gre v primeru dodatnega lakiranja na vozilu za neznatno napako.

Mag. Boštjan J. Turk