Po podatkih AVP se je v Sloveniji lani zgodilo nekaj več kot 18.000 prometnih nesreč, kar je zaskrbljujoč podatek. Z vprašanjem, kako zmanjšati število prometnih nesreč, se veliko ukvarjamo, a pri prometnih nesrečah je pomembna tudi druga plat: pravilno in odgovorno ravnanje tistih, ki so udeleženi v prometni nesreči.
Prehiter tempo življenja, občutek, da se nam vedno nekam mudi, čedalje bolj agresivno in sebično obnašanje voznikov (kar je sicer odličen pokazatelj zaskrbljujočega stanja duha v medčloveških odnosih), pomanjkanje izkušenj, alkohol, telefoniranje med vožnjo, problematično psihofizično stanje udeležencev cestnega prometa, neustrezno vzdrževano vozilo – to je le nekaj razlogov, ki pripomorejo k temu, da je statistika prometnih nesreč tako zaskrbljujoča.
Vrste prometnih nesreč
Zakon o pravilih cestnega prometa (ZPrCP) razvršča prometne nesreče glede na njihove posledice v štiri kategorije. Delijo se na prometne nesreče I. kategorije – to so prometne nesreče, pri kateri je nastala samo materialna škoda -, na prometne nesreče II. kategorije – to so prometne nesreče, pri kateri je najmanj ena oseba lahko telesno poškodovana -, na prometne nesreče III. kategorije, ki so prometne nesreče, pri kateri je najmanj ena oseba hudo telesno poškodovana, in na prometne nesreče IV. kategorije – to so prometne nesreče, pri kateri je kdo umrl ali je zaradi posledic nesreče umrl v 30. dneh po nesreči.
Zakon podaja tudi definicijo prometne nesreče z majhno poškodbo – to je prometna nesreča I. kategorije, ki ima za posledico le manjšo poškodbo na udeleženih vozilih v obliki odrgnin, odrsnin, vdrtin ipd., niso pa huje poškodovani podvozje ali naprave za upravljanje ali zaviranje, ali pa je nastala samo škoda na objektih, stvareh ali okolju.
Dolžnostna ravnanja ob prometnih nesrečah
Niso zgolj udeleženci prometnih nesreč tisti, ki imajo ob njenem nastanku določene obveznosti, ampak slednje nastanejo za vsakega izmed nas. Vsakdo mora namreč pomagati pri prometni nesreči, če je treba rešiti človeška življenja, preprečiti ogrožanje drugih udeležencev cestnega prometa ali pa preprečiti oziroma omiliti ekološko nesrečo.
Udeleženec pri prometni nesreči mora po njenem nastanku ustaviti vozilo, zavarovati in označiti kraj nesreče, pomagati poškodovanim, obvestiti policijo, center za obveščanje ali koga drugega, ki lahko obvesti policijo, soudeleženim ali poškodovanim v prometni nesreči posredovati ime in priimek ter naslov, posredovati podatke iz vozniškega dovoljenja in prometnega dovoljenja ter posredovati podatke o obveznem zavarovanju ali izpolniti Evropsko poročilo o prometni nesreči; osebi, ki ji je povzročena škoda, pa je ni na kraju nesreče, pa mora posredovati svoje osebne podatke, ter tudi ostati na kraju prometne nesreče, dokler ni končan ogled, razen če tisti, ki vodi ogled, ne odloči drugače.
Posebna pravila pri prometnih nesrečah I. kategorije
Pri prometni nesreči I. kategorije (to je prometna nesreča, pri kateri je nastala samo materialna škoda), veljajo za udeležence prometne nesreče nekoliko drugačna pravila, o katerih smo v Motoreviji že pisali. Če na kratko ponovimo: udeleženci tovrstnih prometnih nesreč so dolžni čim prej odstraniti vozilo z vozišča, prav tako pa za njih ne velja dolžnost, da so o prometni nesreči dolžni obvestiti policijo (oziroma center za obveščanje ali koga drugega, ki lahko obvesti policijo).
V nekaterih okoliščinah pa to ne velja. Policist mora priti tudi na kraj prometne nesreče I. kategorije in ugotoviti dejstva ter zbrati dokaze, potrebne za odločitev o prekršku, če ga o njej obvesti udeleženec prometne nesreče v roku 24 ur od nastanka prometne nesreče. To torej pomeni, da imajo udeleženci takih prometnih nesreč na voljo, da izberejo med obema možnostma: o prometni nesreči se lahko dogovorijo sami, ne da bi vpletali policijo, seveda pod pogojem, da izpolnijo vse obveznosti, ki jim jih nalaga zakon, lahko pa o prometni nesreči obvestijo tudi policijo, ki opravi predpisani postopek obravnave prometne nesreče. Običajno bodo udeleženci prometne nesreče tako ravnali, če so sporna določena dejstva v povezavi s prometno nesrečo (denimo vprašanje krivde).
Prometna nesreča z materialno škodo, ki jo je povzročil neznani voznik
Še zlasti na javnih parkiriščih niso redki primeri, ko vozniki na svojih vozilih opazijo določene poškodbe, ki jih je povzročil neznani voznik. Kako ukrepati v takih primerih? Če gre za znatnejšo materialno škodo, naj vozniki o tem obvestijo najbližjo policijsko postajo in ji sporočijo svoje osebne podatke ter podatke o poškodovanem vozilu. To je pomembno zaradi dokazovanja (ne)odgovornosti za nastalo škodo, ugotovitve policije namreč predstavljajo pomemben, pogosto odločilen argument pri obravnavi odškodninskih zahtevkov s strani zavarovalnic.
Hude posledice
Pobeg s kraja prometne nesreče
Zakon jasno določa, da mora udeleženec prometne nesreče ostati na kraju prometne nesreče, dokler ni končan ogled, razen če tisti, ki vodi ogled, ne odloči drugače.
Če ne ravna tako, ga lahko doletijo rigorozne sankcije. Takemu udeležencu se namreč izreče globa v višini 1200 EUR in 18 kazenskih točk, kar pomeni avtomatično prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja. Če je udeležencem prometne nesreče nastala tudi določena (materialna ali nematerialna) škoda, pa bo pobeglega voznika doletel še regresni zahtevek s strani zavarovalnice, ki je udeležencem prometne nesreče izplačala odškodnino.
Če je bil v prometni nesreči kdo poškodovan, pa je voznik pobegnil s kraja prometne nesreče, se ga lahko preganja tudi zaradi storitve kaznivega dejanja zapustitve poškodovanca v prometni nesreči brez pomoči (328. člen Kazenskega zakonika), za katero se lahko izreče zaporna kazen do enega leta. Če ima opustitev pomoči za posledico hudo telesno poškodbo ali smrt poškodovanega (kvalificirana oblika kaznivega dejanja), pa se storilca lahko kaznuje z zaporom od treh mesecev do petih let.
Mag. Boštjan J. Turk