Pravni nasveti: Povračilo škode zaradi slabo opravljenega dela ali poškodb

Aprila so znova odprla svoja vrata tudi avtopralnice in vulkanizerji. Marsikateri voznik je že nestrpno čakal odprtje tako vulkanizerskih delavnic kot avtopralnic. Ker vsak zagon dejavnosti povzroči tudi določena tveganja, je prav, da v tokratni rubriki nekaj napišemo o odgovornosti avtopralnic in vulkanizerjev, če ti pri opravljanju svojih storitev voznikom povzročijo škodo.

Čeprav je sodna praksa na temo odgovornosti obrtnikov, ki se ukvarjajo s čiščenjem vozil oziroma z zamenjavo pnevmatik sorazmerno skopa (kar pa še ne pomeni, da ne obstaja), to še ne pomeni, da na tem področju ni nepravilnosti. Te vsekakor obstajajo, a marsikateri voznik se tudi zaradi pomanjkanja znanja in denarja ne odloči za sprožitev pravnih oziroma sodnih postopkov zoper odgovorne.

Slabo priviti vijaki na kolesih?

Odgovornost vulkanizerjev je večja, kot se zdi na prvi pogled. Ne samo, da nepravilna zamenjava pnevmatik lahko lastnikom avtomobilov vozil povzroči materialno škodo (denimo zlomljen ventil, ki nas lahko stane nekaj deset evrov ali pa tudi precej več), nestrokovno ravnanje vulkanizerjev je lahko tudi vzrok prometnih nesreč, zaradi katerih nastanejo celo tragične posledice.

Kakšna je torej pravna odgovornost vulkanizerjev? V trenutku, ko vstopimo v vulkanizersko delavnico, se med nami in vulkanizerjem vzpostavi odnos med potrošnikom in podjemnikom. V večini primerov namreč nastopamo kot potrošniki, kar je za nas dobro, saj nas zakonodaja pri stvarnih napakah ob opravljeni storitvi v tem primeru ščiti bolje. Vzemimo kar primer: zapeljemo vozilo v vulkanizerjevo delavnico, v bližnji kavarni počakamo pol ure, da nam vulkanizer zamenja pnevmatike, ko svoje delo konča, mu plačamo in zapeljemo vozilo iz njegove delavnice. Čez nekaj časa ugotovimo, da avtomobil nenavadno zanaša, zato se ustavimo na prvem bencinskem servisu, kjer nam zaposleni ob bežnem pogledu pojasni, da ena od pnevmatik ni dobro pričvrščena, kar seveda vpliva na vožnjo. Obenem nam namigne, da smo imeli še srečo, da smo to opazili dovolj zgodaj, saj bi lahko doživeli tudi prometno nesrečo.

Kako zaradi tega ukrepati pri vulkanizerju? Pomembno je, da ukrepamo pravočasno (o stvarni napaki moramo vulkanizerja obvestiti v roku dveh mesecev od tedaj, ko je bila ta odkrita – torej od tedaj, ko nam je delavec na bencinski črpalki sporočil, da gre za napako). Pozorni moramo biti tudi na objektivni zastaralni rok za obvestilo o napaki, ki je dve leti od tedaj, ko smo vozilo prevzeli pri vulkanizerju (glede na naravo napake je zelo malo možnosti, da bomo ta rok zamudili, a vendarle). V obvestilu o napaki, ki naj bo pisno (v obliki priporočenega pisma ali pa elektronske pošte) napako čim bolj podrobno opišemo; navedemo na primer, da smo imeli že kmalu po zamenjavi pnevmatik težave s stabilnostjo vožnje, da smo zaslišali nenavaden zvok in podobno. 

Ko vulkanizer prejme naše obvestilo o napaki, mora v primeru, da nepravilnost pri opravljeni storitvi ni sporna, ugoditi naši zahtevi najpozneje v osmih dneh od prejema našega obvestila.

Zakon o varstvu potrošnikov nam ponuja precej širok nabor pravnih zahtevkov, ki jih lahko uveljavljamo zoper njega. Tako lahko zahtevamo, da odpravi pomanjkljivosti pri opravljeni storitvi ali da ponovno opravi storitev, lahko zahtevamo tudi to, da nam vrne del plačanega zneska v sorazmerju s pomanjkljivostjo pri opravljeni storitvi ali da nam vrne kar celoten plačani znesek.

Vse te zahtevke lahko uveljavljamo alternativno, kar pomeni, da se lahko svobodno odločimo, katerega izmed njih bomo uveljavljali. V praksi bomo verjetno zahtevali ponovno (pravilno) zamenjavo pnevmatike, lahko pa, da ne bomo želeli imeti z malomarnim vulkanizerjem nobenega opravka več in bomo raje zahtevali, da nam vrne znesek, ki smo mu ga plačali za njegovo storitev.

Poudaril bi, da lahko (neodvisno od zgoraj omenjenih jamčevalnih zahtevkov) od vulkanizerja zahtevamo tudi povrnitev škode, ki nam je nastala zaradi njegove slabo opravljene storitve, zlasti pa povračilo stroškov materiala, dela, prenosa in prevoza izdelkov.

Odlomljeno vzvratno ogledalo

Pri odgovornosti avtopralnic se je med pravniki pojavljalo kar nekaj dilem v zvezi z obliko odgovornosti, če na vozilu, ki ga voznik zapelje na čiščenje v (avtomatsko) avtopralnico, nastane škoda. Poglavitna dilema je ali upravitelj avtopralnice za morebitno škodo na vozilu odgovarja objektivno ali pa zgolj subjektivno.

Razlika med obema oblikama odgovornosti je namreč precejšnja. Objektivna odgovornost  je precej strožja od subjektivne, saj zanjo velja, da odgovornost nastane ne glede na krivdo – bistveno pri njej pa je, da odgovorna oseba upravlja z nevarno stvarjo oziroma se ukvarja z nevarno dejavnostjo. Imetnik nevarne stvari ali upravitelj nevarne dejavnosti torej za škodo, ki nastane v zvezi s to stvarjo ali dejavnostjo, odgovarja objektivno ne glede na krivdo. V zvezi s tem se seveda zastavlja vprašanje, ali gre pri dejavnosti avtopralnic za nevarno dejavnost oziroma ali avtopralnice veljajo za nevarno stvar?

Odgovor na to vprašanje je podala šele sodna praksa, ki je izrekla (primer Višjega sodišča iz Ljubljane opr. št. VSL 0076959 z dne 28. 11. 2013), da je standard nevarne stvari izpolnjen zgolj v primeru, ko obravnavana stvar predstavlja večjo škodno nevarnost za okolico tudi ob izpolnjenosti vseh varnostnih ukrepov, česar pa za avtopralnico ni mogoče reči.

Tudi v zadevi opr. št. VSL 0080917 z dne 27. 10. 2014 je ljubljansko višje sodišče prišlo do podobnega sklepa. Izreklo je namreč, da gre za povečano nevarnost nastanka škode, kadar pri običajni rabi obstaja neobičajno velika možnost, da tretjim osebam ali njihovemu premoženju nastane škoda, ki se ji ni mogoče izogniti, tudi če se pri opravljanju dejavnosti ali uporabi stvari uporabi vsa dolžna skrbnost in je pri tem ob normalnem teku dogodkov pričakovati, da tako nastala škoda ne bo majhna. Pri običajnem pranju avtomobila v avtopralnici, ki je dandanes že del vsakdanjih opravil, pa ne obstaja povečana nevarnost nastanka škode.

To pa pomeni, da bodo morali vozniki, ki bodo želeli od upraviteljev avtopralnic izterjati odškodnino zaradi nastale škode na njihovih vozilih, slednjim dokazati subjektivno odgovornost, torej jim bodo morali dokazati krivdo. Krivda pa je podana, kadar poškodovalec (v našem primeru upravitelj avtopralnice) škodo povzroči namenoma ali iz malomarnosti, pri čemer gre v večini primerov seveda za malomarnost.

Če vozniku nastane škoda v času, ko zapelje vozilo v avtopralnico (denimo tako, da čistilne krtače polomijo zunanje ogledalo, poškodujejo karoserijo, steklo), bo moral voznik upravitelju avtopralnice dokazati, da je do škode prišlo zato, ker ta zaradi malomarnosti ni poskrbel za pravilno delovanje mehanizma avtopralnice.

In kako naj ukrepajo vozniki, ki želijo od imetnikov avtopralnic prejeti povrnjeno odškodnino za škodo, ki je nastala na njihovem vozilu? Glede na to, da ima večina upraviteljev avtopralnic civilno odgovornost zavarovano pri zavarovalnicah, naj zahtevek vložijo pri zavarovalnici, lahko pa ga vložijo tudi neposredno pri imetnikih avtopralnic. V vsakem primeru je koristno, da najamejo tudi ustreznega pravnega strokovnjaka, saj obstaja precejšnja verjetnost, da bodo naleteli na prerekanje odgovornosti enih ali drugih. 

Mag. Boštjan J. Turk