Pravni nasveti: Kazni iz tujine - drugi del

O pozivih za plačilo kazni, ki naj bi jih naši vozniki storili v tujini, smo pisali lani spomladi. A vznemirjenje, ki so ga povzročile kazni za cestno prometne prekrške, ki so jih prejeli slovenski vozniki iz Italije, se še ni povsem poleglo. S takšnimi pozivi imajo veliko težav tudi vozniki v tujih državah, enotnih rešitev - ali navodil - pa še vedno ni. Kaj se dogaja?

Sum, da gre pri pošiljanju obvestil o storjenih cestno prometnih prekrških za goljufijo – da naj bi torej taka obvestila pošiljale kriminalne organizacije, ki naj bi zlorabile podatke in bančne račune italijanskih uradnih institucij - je bil sicer neupravičen, saj se je izkazalo, da obvestila pošiljajo s strani italijanskih uradnih organov pooblaščene agencije za izterjavo (denimo Nivi Credit). To je po italijanski zakonodaji dopustno.

A določeni problemi in nejasnosti so ostali. Nekateri pravniki so denimo mnenja, da s pravno podlago, ki naj bi omogočala izterjavo prometnih kazni s strani zasebnih koncesionarjev (agencij in drugih), ni vse v redu, še posebej ne iz vidika evropskih smernic. Nekateri pravniki so prepričani, da zasebna podjetja, ki so pooblaščena za izterjavo prometnih kazni, kršijo zakonodajo s področja varstva osebnih podatkov in telekomunikacij. Njihovi argumenti so pogosto na mestu.

Pravne podlage za izterjavo kazni in za pridobivanje podatkov

Naj poudarim, da je v primeru storjenega cestno prometnega prekrška v državah članicah EU in tudi v državah članicah EGP (torej v vseh državah članicah EU in EGP, ne le v Italiji) mogoče storilcu prekrška zakonito izreči kazen za tak prekršek in jo tudi izterjati. Nesporni pravni podlagi za to sta Konvencija o medsebojni pravni pomoči v kazenskih zadevah med državami članicami EU in Konvencija o izvajanju Schengenskega sporazuma. Tu je še Direktiva o lažji čezmerni izmenjavi informacij o prometnih prekrških, povezanih z varnostjo cestnega prometa iz leta 2015, ki omogoča izdajatelju plačilnega naloga (denimo policiji), da pridobi čezmejne podatke o storjenemu cestno prometnemu prekršku. Na ta način pridobiva podatke o prekrških tudi slovenska policija. Podatke o vozilu v prekršku, ki so ga denimo zalotile nadzorne kamere, pa lahko policisti preverijo prek skupnega evropskega sistema Eucaris, ki omogoča preverjanje motornih vozil in njihovih dokumentov v državah EU.

“Outsourcing”

Zapisali smo že, da je sistem “outsourcinga” oziroma pooblaščanja zasebnih podjetij, agencij za izterjavo, pa tudi odvetnikov, ki ga uporabljajo nekatere države članice (denimo Italija), zakonit, če ga dovoljuje nacionalna zakonodaja. Zdaj že vemo, da je ta sistem v Italiji legalen. Če torej slovenski voznik, ki je storil prekršek v Italiji, prejme obvestilo o storjenem prekršku s strani pooblaščene agencije za izterjavo in pod dodatnim pogojem, da ga prejme na ustrezen način (z osebno vročitvijo, ki se zahteva po našem pravu), naj potem kazen za cestno prometni prekršek tudi plača. Seveda, če so izpolnjeni še drugi pogoji za njegovo zakonitost oziroma izterljivost, predvsem ta, da je prekršek res storil, da je obvestilo izdano v slovenskem jeziku, da gre za globo, ki znaša vsaj 70 EUR, da ta še ni zastarana … Ignoriranje plačila ima namreč lahko nepredvidljive posledice. Lahko se sicer zgodi, da tuji organ v matični državi storilca prekrška postopka ne bo nadaljeval (morda bo enostavno presodil, da je postopek zanj predolg in predrag), a za to ni nobenih garancij. Če bo postopek nadaljeval, pa se lahko stroški za storilca prekrška občutno povišajo. Višina globe namreč naraste, računati pa je treba še na plačilo stroškov postopka.

Plačati - in dokumentirati

Če torej slovenski voznik prejme (zakonito in verodostojno) obvestilo o prekršku, predlagam, da kazen za omenjeni prekršek tudi čim prej plača, saj so zneski v primerih takojšnjega plačila običajno občutno nižji, kot v primerih poznejšega plačila.

Na obvestilih italijanskih organov je rok za (prvo) plačilo še posebej kratek in sicer 5 dni od prejema obvestila. Kazen za prekršek se običajno plača na bančni račun izdajatelja (policije, občine), lahko pa tudi na bančni račun koncesionarja. Plačilo je najbolje opraviti na najbližji pošti ali prek spletnega plačila, pri čemer pa je je zelo pomembno, da se potrdilo o plačilu varno shrani.
Bili so namreč že primeri, ko je storilec prekrška navkljub pravočasnemu plačilu prejel (zadnji) opomin pred izterjavo s strani agencije za izterjavo ali pooblaščenega odvetnika oziroma odvetniške družbe, zneski, ki bi jih moral plačati, pa so bili na tem opominu že občutno višji od zneskov, ki jih je plačal na osnovi prvotnega obvestila. Do tega običajno pride zaradi slabo urejenih evidenc pošiljatelja, ni pa izključen niti njegov namerni “poskus”, da bi prišel do večkratnega plačila s strani storilca prekrška.

V takih primerih priporočam, da plačnik čim prej obvesti pošiljatelja (lahko tudi po elektronski pošti), da je bilo sporno plačilo že opravljeno in priloži kopijo potrdila o plačilu. Obenem naj mu sporoči, da od njega pričakuje pojasnilo, zakaj je prejel opomin, navkljub temu, da je kazen že plačal, prav tako naj od njega zahteva potrdilo, da je prejel opravljeno plačilo.

Tovrstno ravnanje ima več pozitivnih učinkov, tudi psihološkega, saj plačnik pošiljatelju na ta način sporoča, da ima opravka z vestno in organizirano osebo, ki hrani vse dokaze o opravljenih poslih. Tistim, ki so glede teh stvari malomarni, se namreč lažje zgodi, da bodo zaradi strahu pred drago izterjavo kazen za storjeni cestno prometni prekršek večkrat plačali.

mag. Boštjan J. Turk

Sporni telefonski klici in SMS sporočila

V avstrijskih medijih je bilo moč prebrati članek o tem, da so nekateri avstrijski vozniki, ki so storili cestno prometni prekršek v Italiji, začeli prejemati neprijazne, vsiljive in agresivne telefonske klice ter SMS sporočila s strani italijanske agencije za izterjavo E-collect, v katerih jih je ta pozivala na čimprejšnjo plačilo kazni. Ni izključeno, da takih klicev oziroma SMS-jev niso prejeli tudi nekateri slovenski vozniki.  Agencija je poleg tega v nadležnih telefonskih klicih pogosto zahtevala plačilo že zastaranih kazni, saj so se te nanašale na prekrške, ki so bili storjeni celo pred petimi leti. Še en argument več za to, da vsi potencialni storilci cestno prometnih prekrškov temeljito preverijo datum storjenega prekrška! Na take telefonske klice oziroma SMS obvestila se je treba ustrezno odzvati tudi iz drugih razlogov, saj so pravno gledano sporni, v številnih primerih celo očitno nezakoniti. Podatki o zasebnih telefonskih številkah sicer spadajo pod režim varovanih osebnih podatkov, zato gre v vseh primerih, kjer klicatelju takih podatkov ni posredoval sam imetnik telefonske številke, za protipravno uporabo osebnih podatkov.

Problem mednarodnih telefonskih številk