Pravni nasveti: Odpovedano potovanje - kaj pa zdaj?

Turistične agencije so ene izmed tistih, ki jih je epidemija koronavirusa najbolj prizadela. Za njih je prišla v najslabšem možnem času – ne le zato, ker v pomladnih mesecih običajno prodajo največ turističnih aranžmajev, s čemer pogosto kompenzirajo slabši promet v zimskih mesecih - ampak tudi za to, ker že razpolagajo z vplačanimi sredstvi za potovanja številnih potrošnikov, ki pa jih vsaj v (naj)bližjih mesecih ne bodo mogli izvesti. Kaj lahko storite?

Turistične agencije so zaradi epidemije novega koronavirusa v težkem položaju. A v nič kaj boljšem niso niti potrošniki. Ne vedo namreč, kaj se bo zgodilo z že vplačanim denarjem za turistične aranžmaje - ali ga bodo sploh dobili nazaj oziroma ali ga bodo lahko uporabili za kakšen nov turistični aranžma -, nejasna pa je tudi njihova prihodnost. Mnogi izmed njih so ostali brez dela, številnim je obseg poslovanja znatno upadel, ni malo takih, ki morajo skrbeti za obolele sorodnike.

Pravni vidiki storniranih aranžmajev

Prvo vprašanje, ki se pojavlja v povezavi z že vplačanimi, a storniranimi aranžmaji je, ali lahko potrošniki zahtevajo vračilo denarja zaradi takih stornacij?

Odgovor na to vprašanje najdemo v zakonu o varstvu potrošnikov, natančneje v njegovem 57.f členu, ki ureja pravne posledice odpovedane pogodbe o paketnem potovanju med agencijo in potrošnikom zaradi izrednih razmer.

Če se namreč pred začetkom potovanja v kraju potovanja ali v neposredni bližini pojavijo neizogibne in izredne okoliščine, ki bistveno vplivajo na izvedbo turističnega paketa ali neizogibne in izredne okoliščine, ki bistveno vplivajo na prevoz potrošnika v kraj potovanja (take okoliščine pa so zdaj podane v večini držav po svetu), lahko potrošnik od pogodbe odstopi in je upravičen do povračila vseh plačil in to brez plačila kakršne koli odstopnine.  Nima pa v tem pravnem položaju potrošnik od turistične agencije pravice zahtevati povrnitve škode.

Pod izredne okoliščine vsekakor sodi tudi epidemija oz. pandemija z boleznijo covid-19, saj je zaradi nje onemogočeno kakršnokoli potovanje. Glede na to je potrošnik upravičen do povračila celotnega vplačanega zneska, ki ga lahko od agencije zahteva tako, da ji pošlje zahtevek v pisni obliki (denimo s priporočenim pismom ali preko elektronske pošte).

Pravni vidiki že plačanih najemnin za počitniška stanovanja

Postavlja se tudi vprašanje, kako je z že vplačanimi najemninami za različna počitniška stanovanja? Jih lahko stranke dobijo nazaj? Odgovor na to vprašanje je odvisen od tega, na kakšen način so potrošniki plačali najemnine. Pravno najbolj zavarovani so v primeru, če so najemnino plačali v okviru pogodbe o paketnem potovanju s turistično agencijo. V tem primeru lahko vračilo najemnine, skupaj z vsemi ostalimi stroški, zahtevajo s pisnim zahtevkom od turistične agencije, kot je opisano na začetku članka.

Če najemnine za počitniško stanovanje niso plačali v okviru pogodbe o paketnem potovanju, je situacija pravno nekoliko kompleksnejša in v znatni meri odvisna tudi od notranjih pravnih aktov, ki jih je sprejel ponudnik.

Vračilo denarja je denimo lahko odvisno od splošnih pogojev poslovanja, ki jih je sprejel ponudnik (najemodajalec). V nekaterih splošnih pogojih poslovanja ponudniki sicer omogočajo vračilo denarja v primeru, če potrošnik v 14. dneh od sklenitve pogodbe odstopi od pogodbe. Pri mednarodnih spletnih posrednikih počitniških stanovanj (denimo Booking.com, Tripadvisor, Hotels.com, ipd.) je vračilo denarja odvisno od pogojev, ki jih v zvezi z možnostjo vračila denarja določajo ponudniki sami. Pri njih je običajno, da je nižja cena najema počitniškega stanovanja pogojena s tem, da stranka že vplačanega denarja ne more zahtevati nazaj.

Že vplačana križarjenja ter ostali prevozi

Za že plačana križarjenja oziroma ostale prevoze pridejo večinoma v poštev zgoraj omenjena pravila. Najbolj zaščiteni so torej potrošniki, ki so križarjenje plačali v okviru pogodbe o paketnem potovanju, medtem ko so tisti, ki so ga vplačali individualno (na primer prek spletnih strani posameznega ponudnika), odvisni od splošnih pogojev poslovanja ponudnika ali od individualno sklenjene pogodbe za izvedbo križarjenja. Nanjo se lahko sklicujejo, če ponudniki omogočajo vračilo denarja zaradi izrednih razmer.

V številnih primerih je mogoče zaslediti, da so ti ponudniki že spremenili splošne pogoje poslovanja za določena križarjenja ali prevoze, saj bi bilo rigidno vztrajanje pri za potrošnika manj ugodnih splošnih pogojih poslovanja, ki so sicer uveljavljeni v običajnih razmerah, neživljenjsko in za ponudnike na dolgi rok tudi poslovno škodljivo.

Tako so nekateri ponudniki določena križarjenja in prevoze že sami enostransko odpovedali in potrošnikom ponudili bodisi povračilo denarja bodisi možnost brezplačne prestavitve križarjenja oziroma prevoza na poznejši datum. Nekateri ponudniki strankam ponujajo tudi bone ali vavčerje v višini 100 odstotkov cene zakupljenega križarjenja, ki jih je treba pri njih porabiti v določenem obdobju.

Pomembno je poiskati življenjsko, obojestransko sprejemljivo rešitev

Med potrošniki je kar nekaj slabe volje povzročila praksa nekaterih turističnih agencij, ki jim namesto vračila denarja za že plačane turistične aranžmaje v zameno ponujajo vavčerje, ki naj bi jih izkoristili v letu ali v dveh. Pravno gledano gre za dopustno prakso, a seveda le, če se s tovrstno kompenzacijo strinjata obe pogodbeni stranki - tako turistična agencija kot tudi potrošnik. Če se potrošnik s tem ne strinja, je zavračanje vračila denarja s strani turistične agencije seveda v nasprotju z zakonom, pri čemer nekateri bolj ali manj utemeljeno opozarjajo tudi na to, da gre za brezobrestno kreditiranje turistične dejavnosti s strani potrošnikov, ki so zaradi epidemije prav tako v težkem ekonomskem ali zdravstvenem položaju.

Vendar pa je treba obenem razumeti tudi turistične agencije, ki za nastalo krizo seveda niso krive, poleg tega pa številne izmed njih v teh časih bijejo težke boje za lastno ekonomsko preživetje. Zaradi tega bi bilo priporočljivo, da zlasti tisti potrošniki, ki se jim zaradi odpovedi potovanja ne bo bistveno poslabšal finančni položaj, poskušajo najti skupni jezik s turistično agencijo in pristanejo tudi na možnost koriščenja vavčerja v poznejšem obdobju, pri čemer pa naj poskušajo od turistične agencije izposlovati še kakšen dodatni popust za nakup turističnih aranžmajev v prihodnje – ko se bodo razmere že umirile. 

Kot koristna možnost se, po zgledu Danske, nakazuje tudi zamisel, v skladu s katero bi na nacionalni (ali celo na evropski) ravni ustanovili poseben sklad, ki bi potrošnikom zagotavljal vračilo denarja, če bi denimo turistična agencija postala insolventna ali bi šla v stečaj.
Zamisel kaže podpreti - v teh težkih časih se namreč od vseh pričakuje nekoliko več fleksibilnosti.

Nasvet: pet korakov do povrnitve vplačanega turističnega aranžmaja

 mag. Boštjan J. Turk