Gluhi in naglušni so varni vozniki

Anton Petrič iz Maribora, strokovni sodelavec Zveze društev gluhih in naglušnih Slovenije, je zaradi več vnetij ušes že v otroštvu postopno popolnoma izgubil sluh. Ne more telefonirati, poslušati TV ali radia in ne more govoriti z vsakomur, lahko pa vozi avtomobil. Vozniški izpit ima že dobra tri desetletja in v letu prevozi okoli 70 tisoč kilometrov.

Kot nam je razložil, tudi gluhim in naglušnim osebam vožnja predstavlja svobodo in neodvisnost. “S sposobnostjo vožnje se lažje vključimo v družbo in postanemo enakovredni z neinvalidi.” Vožnja jim omogoči tudi več druženja in medsebojne komunikacije.

Naša skupnost ni strnjena, temveč je razpršena po Sloveniji. Za druženje je treba priti na določen kraj, na primer v lokalno društvo gluhih in naglušnih v posameznem kraju.

Pomagajo drugi čuti

Anton Petrič je star 52 let. Po poklicu je računalniški tehnik. “Kljub gluhoti sem zaključil redno šolanje, kamor so me integrirali. Odvisen sem od pisne in znakovne komunikacije.”

Pri sporazumevanju z okolico mu pomaga tudi tolmač. Pravico do tolmača ima v postopkih in zadevah pred javnimi inštitucijami kjerkoli in kadarkoli, za osebne potrebe pa 30 ur na leto.

Ker je oglušel že v ranem otroštvu, se je v obdobju razvoja prilagodil načinu življenja brez sluha. “Zanašal sem se na druge čute, ki so mi pomagali pri zaznavanju dogajanja v okolici.”

Kot pojasnjuje, prav zato ni nikoli imel dvomov v svoje vozniške sposobnosti. “Izuril sem sposobnost opazovanja bližnje okolice in s tem nadoknadil izpad sluha. Prav tako se mi je razvil čut zaznavanja vibracij in zvoka prek telesnih okončin. Skratka, čutil sem se sposobnega upravljati motorna vozila.”

Pri pridobivanji vozniškega izpita leta 1986 ni imel težav, a za razliko od drugih je moral kljub temu po presoji specialista medicine dela, prometa in športa opraviti tudi psihološki test. Vse preizkuse je uspešno opravil.

Teoretični del sem opravil v prvem roku in hitro pristopil k praktičnem delu, ki sem ga opravil v 20 urah. Imel sem inštruktorja, ki je že pred menoj imel nekaj gluhih kandidatov.

Vozniški izpit ima večina članov

Glede na slovensko zakonodajo gluhost oziroma okvara sluha ni razlog za omejitev veljavnosti vozniškega dovoljenja za voznike osebnih vozil. Na zvezi gluhih sicer ne vodijo evidence, koliko njihovih članov je voznikov, a ocenjujejo, da jih ima vozniški izpit večina.

Pri vseh pa pridobivanje vozniškega izpita ne poteka brez težav. “Nekateri specialisti medicine dela, prometa in športa lahko gluhemu kandidatu dodelijo oceno z omejitvijo zmožnosti brez tehtnih razlogov, čeprav je telesno in duševno zdrav, če odmislimo izgubo sluha,” pojasni Petrič.

Po njegovih besedah tudi nekateri inštruktorji praktične vožnje včasih brez tehtnih argumentov podaljšujejo ure usposabljanja. Kadar zaznajo, da se gluhemu kandidatu dogaja krivica, Zveza društev gluhih in naglušnih na to opozori pristojno institucijo. Na srečo so taki primeri vse bolj redki.

Prednosti in slabosti

Naglušnim so med vožnjo v pomoč tudi slušni pripomočki, ki jih tudi sicer uporabljajo (slušni aparat, polžev vsadek, FM sistem,…). Tako naglušnim kot gluhim pa je pri spremljanju prometa najbolj v pomoč vid. “Gluhi imamo razvito posebno sposobnost opazovanja, s katero zaznavamo še tako majhno spremembo v prometu, pa tudi na vozilu,” razloži Anton Petrič.

To jim pomaga pri odzivu na nenadne spremembe v prometu, na katere sicer druge voznike opozarjajo tudi zvoki (sirena, zaviranje). Ker je v odsotnosti sluha dober vid še bolj pomemben, je še bolj nujno, da poskrbijo za čim boljši pregled iz vozila (na primer s pravilnim položajem sedeža, vzvratnih ogledal, očiščenimi stekli …).

Kot pojasni Petrič imajo nekaj več težav lahko v gostem prometu na avtocesti ali v mestu, ko zaradi velike gostote vozil ne morejo razločiti dogajanja okoli svojega vozila. “Gluh ali naglušen voznik mora potem vizualno opazovati, kako se vozila okoli njega gibljejo. Tako lahko pravočasno reagira na nenadne dogodke – hitro zaviranje, umikanje vozil zaradi intervencijskega vozila, nenadno zavijanje vozila pred njim …” Ob tem se pošali, da jim včasih pride celo prav, da ne slišijo nadležnega hupanja nervoznega voznika in sproščeno vozijo naprej.

Če je nekdo gluh ali naglušen, to ne pomeni, da je tudi slabši voznik. Raziskave potrjujejo, da so prav zaradi svojih omejitev gluhi vozniki še bolj pozorni na dogajanje na cestah.

Konfliktov raje ne tvegajo

Petrič meni, da so tudi policisti in javnost danes s problematiko gluhote in naglušnosti dobro seznanjeni, kar je tudi plod dolgoletnega dela Zveze društev gluhih in naglušnih Slovenije in njenih 13 lokalnih društev. Policisti tako na primer vedo, kako pristopati do gluhe ali naglušne osebe v postopku obravnave in da imajo ti zaradi enakovredne in nepristranske komunikacije zakonsko pravico do tolmača slovenskega znakovnega jezika v postopku obravnave.

Bili so primeri, ko je bil gluh voznik, udeležen v prometni nesreči, zaradi neenakovredne komunikacije in napačnega razumevanja njegove izjave oškodovan in po krivici označen za povzročitelja nesreče. Zato je zelo pomembno, da se, če pride do take situacije, gluhemu vozniku zagotovi komuniciranje ob pomoči tolmača za pravilno razjasnitev prometne nezgode ali druge oblike prekrška,

je še poudaril Petrič.

Pravzaprav so gluhi v prometu povsem nevidni in drugi vozniki zanje ne vedo, dokler ne pride do vzpostavitve komunikacije. “V glavnem so do nas strpni, se pa najde kdo, ki nas noče razumeti.

Če naletimo na nestrpnega voznika v prometu, ga raje spustimo naprej, kdo pa da tvegamo kakršenkoli konflikt, kot smo zaradi otežene komunikacije tu šibki,” je še opozoril Anton Petrič in dodal, da smo na cesti vsi enakovredni udeleženci v prometu, če se le spoštujejo cestno-prometna pravila.

70.000 km na leto

Anton Petrič v letu dni prevozi približno 70 tisoč kilometrov, saj se vsak dan vozi na delo iz Maribora v Ljubljano. Ob tem seveda na cesti prihaja tudi v situacije, ko se je treba odzvati hitro, da ne pride do trčenja. Doslej je bil pri tem uspešen. “Lahko se zahvalim tudi izkušnjam, pridobljenim v programu varne vožnje, ki sem ga opravil v dveh stopnjah v AMZS centru varne vožnje na Vranskem.” Zaradi svoje gluhote doslej v prometu ni imel nobenih posebnih težav.

AMZS pomoč

AMZS je s sodelovanjem z Zvezo društev gluhih in naglušnih Slovenije razvila posebno mobilno aplikacijo, namenjeno gluhim in naglušnim v prometu. Aplikacija AMZS pomoč omogoča lažjo komunikacijo pri organizaciji pomoči na cesti za gluhe in naglušne. Ob okvari vozila ob pomoči aplikacije na preprost način sporočijo svojo lokacijo in vrsto okvare, kar sproži uporabo ustreznih protokolov v klicnem centru AMZS in s tem hitrejšo pomoč na cesti.

Zakonodaja in omejitve

Pravilnik o spremembah in dopolnitvah Pravilnika o zdravstvenih pogojih voznikov motornih vozil (UL št. 12/2016 z dne 18. 2. 2016) v prilogi I. – Merila za ugotavljanje telesne in duševne zmožnosti za kandidate za voznike in voznike, poglavje 2. Sluh, v prvem odstavku pravi, da za voznike prve skupine gluhost oziroma okvara sluha ni razlog za omejitev veljavnosti vozniškega dovoljenja.

Na Zvezi društev gluhih in naglušnih Slovenije so naredili primerjavo omejitev gluhih za vožnjo tovornih vozil oziroma omejitev voznikov druge skupine z omejitvami v nekaterih državah EU in prišli do ugotovitve, da v večini držav EU ni takšnih omejitev za gluhe oziroma naglušne kandidate, da ne bi delali izpita za voznike tovornih vozil (C, E kategorije). V nekaterih državah dovolijo gluhim opravljati izpit tudi za voznika avtobusa.

Podali so pisni predlog na Ministrstvo za zdravje, da bi za gluhe ali naglušne kandidate za voznike druge skupine umaknili ali vsaj omilili omejitve. “Če lahko gluhi kot letalski inženirji na nekaterih letališčih v EU opravljajo kontrolo letalskih motorjev, zakaj pri nas gluhi ne bi mogli opravljati poklica voznika tovornega vozila? To ni v skladu s Konvencijo OZN o pravicah invalidov, pravzaprav je to diskriminacija,” meni Anton Petrič, strokovni sodelavec Zveze društev gluhih in naglušnih Slovenije.