Na pedalih: Specialke - cestna dirkalna kolesa

Spomnimo se kolesarskega buma pred slabimi tridesetimi leti, ko so se na naših cestah pojavila gorska kolesa. To je bil pogreb za specialke oziroma cestna dirkalna kolesa; takrat je veljalo, da je treba kolesariti proč od prometnega vrveža, v naravi, v osami, tudi po brezpotjih. No, potem se je zapletlo z okoljevarstveniki, planinci, pohodniki, lastniki zemljišč in kmeti, specialke pa so znova postale priljubljene - še zlasti med kolesarkami …

Ampak ljubezen do gorskih koles je vseeno trajala in trajala - vse do novega kolesarskega buma, ki so ga podžgali tudi odlični slovenski dirkači, ki smo jih spremljali po televiziji, kako zmagujejo na največjih in najpomembnejših dirkah na svetu. Danes imamo najboljšega kolesarja, specialkarja, na svetu in še dva sta med petimi najboljšimi na svetu. 

Ženska rekreacija

Danes je na cestah moč opaziti zelo veliko kolesark specialkark. Celo tujci, ki prihajajo k nam na kolesarjenje, so to opazili. Mi pa ugotavljamo, da jih je vsako leto več na vseh možnih kolesarskih prireditvah. Tudi nekaj ženskih rund je po Sloveniji in celo društvo Slovenskih specialkark. Ta trend so hitro izkoristili tudi izdelovalci kolesarske opreme, zato danes v marsikateri kolesarski trgovini lahko opazimo ženski kotiček in floto ženskih modelov specialk. Seveda se ženska specialka razlikuje od moške. Ženski modeli okvirjev so prilagojeni ženskemu telesu, prav tako je prilagojena tudi oprema, kot sta krmilo in sedež. Pri ženskih modelih ima veliko vlogo tudi izgled kolesa, torej barvne kombinacije. 

Specialk je več vrst

Trend, ki traja že dobrih dvajset let, je, da mora biti specialka - oziroma njen okvir - narejena iz ogljikovih vlaken oziroma karbona. Najboljši okvirji so zelo dragi. Stanejo od 2500 evrov naprej. Med njihovimi prednostmi so majhna teža in možnost oblikovanja sestavnih cevi. Serijski okvir zelo poznane znamke tehta brez vilic približno 900 gramov in stane 3600 evrov. Najboljši serijski aluminijasti okvir iste znamke, ki tehta 1100 gramov in je trši in odzivnejši, pa stane 1000 evrov! V čem je torej “štos”? V povpraševanju. Nihče noče biti več na aluminiju, vsi hočejo biti na karbonu. Če ste slišali, da nekateri karbonski okvirji tehtajo okoli osemsto gramov, potem verjetno niste slišali, da stanejo krepko čez pet tisočakov, da niso serijsko izdelani in da kolesarjenje s takšnimi okvirji ni najboljše. Skratka, karbonsko kolo za uporabnika nima nobene druge prednosti od dejstva, da gre uporabnik oziroma kolesar v korak z modo, ki so jo ustvarili iz zgoraj napisanih razlogov.

Aluminij

Aluminijasti okvirji so v specialkarski evoluciji preživeli najkrajšo življenjsko dobo. Njihov trend je trajal slabih deset let. Karbon je na oblasti že dobrih dvajset let, aluminijci pa so vladali od leta 1992 do 1999. Škoda, pa je aluminij tako dober material za izdelavo specialke. Kako dober je, pove dejstvo, da je med gorskimi kolesi še kako živ. Njegova odlika je majhna teža, trdnost in odzivnost, slabost pa doba trajanja. Pravijo, da se po desetih letih raztegne kot star čevelj, vendar težko rečem, da v Sloveniji zagnan rekreativec vozi deset let staro specialko.

Jeklo

Jekleni okvirji prevladujejo od samega začetka do danes. Jeklo je tradicionalen material za izdelavo specialke. Svoje najtemnejše dneve je doživel s pojavom aluminija. Danes kot gobe po dežju rastejo tradicionalisti, ljudje, ki so svoje poslanstvo prepoznali v izdelovanju koles z lastnimi rokami, po meri uporabnika. To so pravi umetniki, ki vam za zmerno ceno naredijo kolo, ki ga ne boste nikoli prodali. Zakaj ne? Zato, ker bo narejeno tako, da ga boste potem, ko se ga boste naveličali, pospravili v družinski zaklad. Kakovost vožnje s jeklenim kolesom je veliko boljša od vožnje s karboncem ali aluminijcem. Jekleni okvirji iz serijske proizvodnje so smešno poceni v primerjavi s karbonci.

Titan

Titanov okvir ponuja najlepšo vožnjo. Voziti titanov okvir je enako kot lebdeti nad zemljo. Ne pretiravam, če napišem, da kdor ni vozil kolesa iz titana, ne ve, kaj je to prijetno specialkanje. Takih koles je malo, ker je njihova izdelava najtežja in draga, vendar so še vedno cenejša kot pa karbonci. Zakaj več ljudi ne vozi titanovih specialk? Ker ne ve, da je s takim kolesom vožnja najprijetnejša.

Priporočilo

Ne kupujte poceni karbonskih specialk, raje kupite drago aluminijasto. Draga aluminijasta stane toliko kot poceni karbonska. In kaj zdaj? Ja, vozili se boste veliko boljše, hitrejše in lažje. Morda boste zardeli, ko vas bo sosed vprašal, če sedite na karboncu, ampak to naj vas ne moti. 

Oprema

Med opremo, s katero opremimo specialke, v svetovnem kolesarskem svetu vlada japonski Shimano, sledi mu italijanski Campagnolo, tretji največji igralec pa je ameriški Sram. Vse sodobne in najnovejše specialke imajo že kolutne zavore, število prestav je že na številki 22 ali 24. Dražji modeli imajo električne prestave, cenejši še vedno mehanske, torej prestavljamo ob pomoči prestavne ročice s pletenico. Vsi kabli so več ali manj integrirani v okvir kolesa. Najdražji modeli stremijo k aerodinamiki, zato so obročniki karbonski in visoki od 33 do 60 milimetrov. Specialke za vožnjo na čas imajo trikrake obročnike, polne obročnike ali obročnike z 80-milimetrskim robom. Obročniki so še vedno 28-palčni, pnevmatike pa so širše kot nekoč. Včasih so specialkarji vozili na pnevmatikah širine od 18 do največ 21 milimetrov, danes so skoraj vse specialke opremljene s pnevmatikami širine 28 ali celo 32 milimetrov - tekmovalci še vedno najraje uporabljajo 25-milimetrske. V specialkarskem svetu poznamo pnevmatike brez zračnic (tubeless), ki imajo všito zelo tanko zračnico ali pa klinčer plašče, ki nujno potrebujejo tudi zračnico. Prav gotovo bo v bližnji prihodnosti zavladal tubeless sistem.

Oglas

Oglas

Lahkost je na prvem mestu

Specialka je zaželeno kolo zato, ker je lahko in hitro. To je kolo za “specialce”, če smo malce hudomušni. Torej za tiste kolesarje, ki že odlično obvladajo tehniko kolesarjenja na lepih asfaltnih cestah. Lahkost, trdnost, aerodinamika in udobnost so štiri lastnosti, h katerim stremijo vsi izdelovalci cestnih dirkalnih koles, a jih dosežejo le redki. Zato so razlike med modeli zelo opazne. Najlažja specialka, ki je primerna za tekmovanja pod okriljem svetovne kolesarske zveze UCI, mora tehtati najmanj 6,8 kilograma. Eno od najlažjih specialk na svetu pa so naredili Slovenci v podjetju Berk. Njihova specialka, ki je povsem vozna, torej primerna za vsakodnevno uporabo, tehta zgolj 3986,3 grama.