Nenehno spreminjanje
Je drugi največji danski otok (za Zeelandom, na katerem leži Kopenhagen). A le redko kdo sploh opazi, da gre za te vrste zemljepisni pojav, čeprav s kopnim prek Limfjordena sicer nima ravno veliko povezav. Pokrajina je zelo podobna kot drugod na Danskem – gričevnata, dokaj primerna za poljedelstvo, kjer je opaziti človekov vpliv predvsem s številnimi drevoredi ob robovih obdelanih njiv. Veliko pestrejše je ob morju, kjer kraljujejo peščene morske obale. Edina prava posebnost je vreme. Čeprav je del severne Evrope in Skandinavije, tukaj prav hudih zim ni. Bližina morja skrbi za milo podnebje, tudi ostanek zalivskega toka še ima svoj vpliv. S pojavom vetrnih elektrarn pa je postalo tudi že na prvi pogled jasno, kaj najbolj določa dogajanje na tem koščku severa Evrope – veter. Veter in drugi vremenski vplivi, pa tudi morski tokovi so zelo pomemben dejavnik, kar močno vpliva na oblikovanje tega predela Danske. Severni Jutland je bil namreč do februarja leta 1825 del celine! Tedaj pa je visoka plima Severnega morja prebila ozko kopno povezavo, imenovano Agger Tange. Kasneje si je morje svojo pot utrlo nekoliko južneje od te zgodovinske ožine, ki je povezovala skrajno jugovzhodni del Severnega Jutlanda s kopnim. Pogosti obiskovalci teh krajev opazijo stalne spremembe. Sam sem prvič bil pri svetilniku Rubjerg Knude leta 1999 in tedaj je že bil zapuščen in ni več deloval. A je poslopje skupaj s svetilniškim stolpom še stalo. Zdaj ga je pesek že povsem zasul. Morje si namreč tam v kopno zajeda novo obalo, ta se proti vzhodu premika po nekaj centimetrov letno. Velika sipina, ki so jo okoli leta 1968 tam naredili vremenski vplivi, je tudi povzročila, da je svetilnik za morjeplovce postal neviden in so ga ljudje zapustili, zdaj je veter to sipino že odpihnil. Druga podobna, tudi z vremenom pogojena zanimivost, je peščena sipina Råbjerg Mile, ki leži čisto na severovzhodu Severnega Jutlanda, v bližini Skagena. Ta s severozahodne obale (Severnega morja v zalivu Tannis) potuje proti vzhodni obali otoka, proti Baltskemu morju. Tudi od daleč lepo vidna peščina iz fine bele mivke se bo v kakšnih 200 letih potovanja izgubila v morju…
Skagen, najznamenitejše in najslikovitejše mestece na skrajnem severu Danske, je le kakšne tri kilometre stran od rta Grenen. Tudi nanj z neverjetno močjo delujejo naravne sile. Grenen je peščina, ki nastaja iz peska, ki ga prinašata dva morska tokova. Eden je iz Severnega morja oziroma iz preliva Skagerak, ki Dansko loči od Norveške, drugi izvira iz preliva med Dansko in Švedsko, iz Kattegata, oziroma Baltskega morja. Tokova sta tako močna, da se oblika Grenena menja skoraj dnevno. Tudi zaradi takšnih sil je na plažah Grenena kopanje prepovedano!
Če si tam gori, je seveda obvezen obisk mesta Skagen. Nekoč je bilo to zgolj mesto ribičev, zdaj so si tu zatočišče poiskali najrazličnejši oblikovalci. Slikovito središče je lep primer ohranjanja starih, pritličnih oziroma v skrajnem primeru enonadstropno grajenih bivališč. V nasprotju z drugimi obalnimi mesti na tem otoku je tu ves utrip zares turistično obarvan.
Potovanje po Severnem Jutlandu je sicer mogoče z avtomobilom, a domačini in številni turisti se pogosto odločajo tudi za kolesa. Tako boste lažje povezali naravo in rekreacijo, če vam je kaj do tega. Poleti, ko je turistov največ, veter pa včasih za trenutek celo izgubi vso svojo moč, so zanimive tudi desetine kilometrov dolge peščene plaže. Primerne ceste za dostop vodijo do njih, a tudi na plažah (ne sicer vseh) je dovoljeno uporabljati avtomobile. Tudi na tisti, ki vas po več kot dvajsetih kilometrih od Tversteda vzdolž obale Severnega morja pripelje skoraj do Skagna.
Kakšnih zgodovinskih znamenitosti, sploh takšnih iz časov Vikingov, tukaj ni. Vremenske razmere so ostre, to je opaziti tudi na vsem, kar so tukajšnji prebivalci skušali postaviti. Še najbolje so na obalah ohranjene utrdbe iz druge svetovne vojne!
Da gre za turistično zelo razvito pokrajino, pa boste ugotovili ob iskanju prenočišč. Ponudba apartmajev in hiš ob obalah je presenetljivo pestra. Za sosede pa boste največkrat imeli Nemce. Ti do Severnega Jutlanda za vožnjo po avtocesti porabijo štiri ali pet ur. Potovanje iz Slovenije je dolgo kakšnih 1700 kilometrov, tja boste z avtomobilom le stežka prispeli v manj kot dveh dneh.