Rokavica iz latexa

Mazda MX-5 je športni avto britanske šole, ki pravi, da za užitek v vožnji ne rabiš močnega motorja, pač pa majhno maso. Tej formuli mazda MX-5 zvesto sledi že četrto generacijo zapored.

Pri novem MX-5 so šli pri sledenju formuli še korak dlje; avto je namreč za 10 cm krajši od predhodnika in je po vseh merilih majhen avto – s 391,5 cm je na primer kar za 15 cm krajši od renaulta clia. Prav lahko bi vse skupaj izpadlo kot igrača, a ima MX-5 z dolgim pokrovom motornega prostora, kratkim zadnjim delom, sedežema skoraj nad zadnjima kolesoma in poudarjenimi boki oblikovne razsežnosti klasičnih športnih avtov.

Doslednost pri oblikovanju in snovanju ima posledice; v dvosedežnem potniškem prostoru MX-5 je bolj malo prostora – manj celo kot pri predhodniku. Tudi zato je MX-5 kot rokavica iz latexa; težko jo spraviš na roko, a se zato potem toliko bolje prilega. Pri MX-5 to pomeni, da je za sedanje (in predvsem izstop) na nizko pritrjen sedež treba nekaj mladostne gibljivosti, še zlasti pri dvignjeni platneni strehi. A ko stegnemo noge in primemo volanski obroč, se vse skupaj sestavi v odličen položaj za volanom, v katerem z lahkoto preživimo tudi dolge vožnje. Žal to velja le za tiste, ki so bolj povprečne rasti – višjeraslim bo odmik sedežev premajhen, platnena streha pa preblizu glavi.

MX-5 je rahločutno uravnotežen avto z natanko 50 odstotki mase na prednji in 50 odstotki na zadnji osi. To vozniku, ki avto vodi prek električnoojačanega volanskega mehanizma, omogoča odličen občutek v rokah in zadnjici, pa tudi izjemno ubogljivost. Veliko zaslug za to ima zagotovo tudi le malce več kot tona mase avtomobila. Ker se sedi tako blizu tlem in tako blizu pogonski osi, voznik natančno občuti dogajanje pod kolesi, kar je eden od pogojev za prave užitke v vožnji.

Preskusni MX-5 je imel spredaj vzdolžno vgrajen 1,5-litrski bencinski štirivaljnik, torej šibkejšo od obeh motornih možnosti. Motor je klasične športne zasnove, brez turbinskega polnilnika, a zato z voljo do visokih vrtljajev. Je glasen, še zlasti, če ga zapodimo proti rdečemu polju merilnika vrtljajev, a gre za prijeten, mehansko-dirkaški zvok, ki bi moral biti všeč tistim, ki se ozirajo za tovrstnimi avti. 96 kW in 150 Nm so za večino avtov razmeroma skromne zmogljivosti, za MX-5 pa ravno pravšnje, da se nam zdi, da se vselej peljemo hitro. Ob čistem mehanskem užitku, ki ga nudi kratka in natančna prestavna ročica, in brez platnene strehe nad glavo MX-5 pooseblja eno od največjih prednosti tovrstnih roadsterjev – ni namreč treba divjati, da bi v vožnji uživali. Ko smo že pri strehi: spustimo in znova dvignemo jo z eno roko – tudi med (počasnejšo) vožnjo, mehanizem zaklepa je preprost in učinkovit.

MX-5 je sicer avto klasične športne zasnove, a kupec dobi tudi multimedijsko napravo, klimatsko napravo in ostalo opremo sodobnih avtov, v različici revolution pa še usnje na sedežih, navigacijsko napravo, sistem za opozarjanje pred nenamerno zapustitvijo voznega pasu in še kaj. Običajno nad bogato opremo v avtu ne vihamo nosu, tokrat pa bi jo z lahkoto pogrešili; MX-5 je avto za vozniške užitke, kjer pravi vozniki nimajo časa (in želje) gledati na zaslon multimedijske naprave. Tudi zato bi spodaj podpisani s cenika izbral najosnovnejšo različico in še privarčeval nekaj tisočakov že tako razmeroma skromne cene. Odlično Mazda!