Dobrodošel povratek

Da smo Slovenci mahnjeni na avtomobile, je dobro poznano dejstvo. Da v zadnjem času znova pridno kupujemo nove avtomobile, tudi ni težko razbrati iz prodajnih statistik. A kljub temu pred otvoritvijo 24. slovenskega avtomobilskega salona na ljubljanskem Gospodarskem razstavišču niso bili vsi prepričani v njegov uspeh oziroma uspešno vrnitev: v 16 letih premora se je marsikaj spremenilo, tudi nakupovalne navade in dostopnost informacij o novih avtih. Kdo bi sploh šel gledat nove avte – in za to še plačal vstopnino –, če pa lahko vse vidi na internetu? A bojazen je bila odveč: ljubljanska avtomobilska razstava je bila uspešen – in očitno zelo dobrodošel – slovenski avtomobilski dogodek.

Danes do informacij o novih avtomobilih res ni težko priti; svetovni splet je v vseh svojih pojavnih oblikah zbrisal meje med državami, kontinenti, trgi in kulturami. Komur niso dovolj številni slovenski mediji, ki se ukvarjajo z avtomobili, brez težav najde informacije – besedila, podatke, izkušnje, fotografije, video posnetke, grafike in še kaj – tudi iz tujih virov. A precej težje je številne avtomobilske novosti otipati, si jih ogledati ali celo sesti vanje. In prav ta izkušnja je bila očitno dovolj velik magnet, da je 24. avtomobilski salon v tednu od 27. marca do 2. aprila obiskalo 75.000 obiskovalcev, kolikor so jih našteli prireditelji.

Več kot 260 vozil

Kot smo v Motoreviji že pisali, so se na letošnjem slovenskem avtomobilskem salonu predstavili skoraj vsi ponudniki avtomobilov pri nas; sodelovalo je 27 avtomobilskih znamk oziroma njihovih zastopnikov in prodajalcev, ki so na svoje razstavne prostore postavili več kot 260 vozil (večina je bila osebnih avtov, nekaj tudi gospodarskih vozil). 30 naj bi jih Slovenci videli prvič, cenovni spekter razstavljenih avtov pa je segal od 10.000 pa vse do 320.000 evrov – brez upoštevanja nekaj razstavljenih dirkalnikov. Nekaj avtomobilskih izdelovalcev je manjkalo – na primer BMW, Fiat, Honda, Kia, Mitsubishi in še kakšna od bolj eksotičnih avtomobilskih znamk –, a avtomobilski sejemski utrip je bil tudi brez teh znamk zelo živahen.

Premalo prostora?

Ljubljansko Gospodarsko razstavišče je prostorsko zelo omejeno – za razstavo novih avtomobilov vseh ponudnikov pri nas po vzoru na tuje avtomobilske salone je vsekakor premajhno. Vsaj delno so prireditelji to težavo skušali rešiti s postavitvijo nekaj velikih prireditvenih šotorov, a razstavni prostori so se med seboj vseeno precej razlikovali – nekateri razstavljavci so imeli veliko prostora, nekateri precej manj, ponekod so bili avtomobili precej stlačeni skupaj, spet drugi so oblikovali bolj zračne oziroma odprte razstavne prostore. Večina razstavljavcev se je pri svojih postavitvah zelo potrudila; razstavni prostori so bili zanimivi in praviloma dobro usklajeni s celostno podobo posameznih znamk avtomobilov, predvsem pa so se med seboj zelo razlikovali, kar je zagotovo veliko pripomoglo k raznolikosti in zanimivosti razstave.

“Lahko sedem za volan?”

Velika večina razstavljavcev je obiskovalcem tudi omogočila, da so razstavljene avtomobile lahko otipali in vanje tudi sedli. Sodeč po odmevih in komentarjih obiskovalcev je bil to eden od glavnih magnetov, kar ni nič čudnega, saj sicer le redki dobijo priložnost, da sedejo za volan superšportnikov, prestižnih limuzin ali kakšnih drugih avtov, ki jih v prodajnih salonih prodajalcev ne moremo videti. Prav zabavno je bilo na primer opazovati kreativnost posameznikov, ki so za volani dragih avtov delali “selfije” oziroma se skušali fotografirati tako, da se ne bi videlo (sejemskega) ozadja.

Le sklepamo lahko, koliko takšnih fotografij je v sejemskih dneh krožilo po priljubljenih družbenih omrežjih. V dneh z največ obiska so bile pred najbolj zanimivimi avtomobili kar (bolj ali manj) urejene vrste, v katerih so obiskovalci čakali, da lahko sedejo za volan avtov.

O posameznih avtomobilih, ki smo jih lahko videli v Ljubljani, ne bomo pisali – o vseh novostih ste tako ali tako lahko že brali v Motoreviji. Kakšne svetovne avtomobilske premiere v Ljubljani seveda nismo videli, smo pa videli kar precej avtomobilov, ki so na Gospodarsko razstavišče prišli naravnost z ženevskega avtomobilskega salona, ki je svoja vrata zaprl le dober teden dni prej in jih še ni v razstavnih salonih slovenskih prodajalcev vozil.

Tudi spremljevalni program

A na Gospodarskem razstavišču nismo videli le avtomobilov in hostes, ki spadajo k avtom (marsikatera od njih je znala o avtih na njenem razstavnem prostoru povedati veliko zanimivega), pač pa so lahko v posebnem tehnološkem paviljonu poslušali, gledali in kaj vprašali tudi o novih tehnologijah, varnostnih sistemih in ostalih spremljevalnih temah avtomobilskega dogajanja. Nekaj dodatnih informacij so obiskovalci lahko dobili tudi v šotoru, kjer so bili razstavljavci avtomobilske opreme in storitev – med temi se je na dveh razstavnih prostorih predstavil tudi AMZS z naborom svojih storitev in ugodnosti za člane. V ločenem šotoru, a skupnem prostoru so se avtomobilski razstavljavci predstavili tudi s svojimi programi gospodarskih vozil (predvsem lahkih dostavnikov).

Kako naprej?

Prvi odzivi razstavljavcev so pokazali, da so bili zelo zadovoljni z obiskom in utripom na novo zaživelega slovenskega avtomobilskega salona. Kljub temu o trdnih načrtih za naprej še nočejo govoriti; že pred odprtjem so govorili o načrtu, da bi si slovenski avtomobilski salon sledil vsaki dve leti, a takšnega načrta še niso potrdili. Marsikateri zadovoljni obiskovalec letošnjega salona namreč pozablja, da udeležba na takšnem salonu zastopnika posamezne avtomobilske znamke veliko stane.

Prodaja novih avtomobilov se pri nas sicer povečuje, a večino razstavljavcev zdaj čaka natančna analiza stroškov in koristi udeležbe na takšnem avtomobilskem salonu. Šele nato lahko pričakujemo napoved – ali zavrnitev – naslednjega, 25. avtomobilskega salona v Ljubljani.