Marčič ostal praznih rok, Mulec še vedno v sedlu

Simon Marčič na reliju Dakar 2024 nima sreče, saj ga je na najtežji in najdaljši etapi, ki je trajala kar 48 ur, na cedilu znova pustil motor. Potem, ko si je že na uvodu najtežjega vztrajnostnega relija s popravilom svojega motorja pošteno umazal roke, je po sedmi etapi delovalo, da bo neizprosna puščava v Savdski Arabiji prevelik zalogaj za njegov šepajoči motocikel. Na 242. kilometru se mu je polomil menjalnik. Pri takšnih tehničnih težavah ni hitre rešitve, zato je Marčiča iz puščave še drugič na letošnji izvedbi evakuiral helikopter:

Saj več ne vem, kaj naj še rečem. Res sem razočaran, da imam toliko tehničnih težav. Kot da motor ne bi bil pripravljen. Pa je bil. Menjalnik sem dejansko zamenjal pred dirko. Ampak očitno je bilo preveč. Napadal sem cel dan, od samega štarta etape, ker mi peščena podlaga s sipinami res odgovarja. Najprej mi je odpovedala 4. prestava, nato 3., tako da sem nekaj časa vztrajal s 1., 2., 5. in 6. Ampak tudi te so s časom odpovedale. Tako da sem žal zaključil v helikopterju.

 Preostanek najtežje etape, predvsem pa sobotni prosti dan, je 41-letnik iz Maribora preživel kot mehanik, saj je moral zamenjati pogonski agregat. Desetkratni udeleženec relija Dakar je uporabil vse svoje znanje in izkušnje, da je uspešno oživel svojega dvokolesnega konjiča in se je pojavil na štartu sedme etape.

Magična sedmica prinesla odstop Marčiča

Po izkoriščenih dveh bonusih, ki dirkaču omogoča ponovni štart, se je Marčič optimistično podal na za večino dirkačev najzahtevnejšo etapo, ki je obsegala kar 483 kilometrov od Riyadha do Al Duwadima.

Nove prepreke na brezpotjih so bile očitno preveč za že tako "zdelan" motor, ki je dokončno izpustil dušo. Veteran med motoristi je po številnih težavah v bivak prišel šele okoli 22. ure, po pregledu pogonskega agregata pa je bilo jasno, da ta ne bo zdržal novih naporov. S tem se je predčasno končal deseti Marčičev nastop na reliju Dakar.

"Moj najtežji dan na Dakarju doslej," je bil kratek in jedrnat Marčič.

Mulec iz etapo v etapo boljši

Toni Mulec, ki nastopa na svojem drugem reliju Dakar zapored, je vnovič dokazal, da je mojster vožnje v zahtevnih pogojih, ki jih ponujajo brezpotja Savdske Arabije. Prvi del izjemno dolge šeste etape je končal vrhunsko. S svilnato mehkobo je drsel po mehkih sipinah in v bivak E prispel kot drugi v svojem razredu Rally2, ter se v skupnem seštevku povzpel na 12. mesto med motociklisti.

Bivakiranje pod milim nebom ni pustilo posebnih posledic na Mulcu, ki se je silovito pognal proti cilju skuno 835 kilometrov dolge dvojne etape.

Toda tudi sredi ničesar se dirkači morajo držati določenih prometnih pravil. Zaradi prehitre vožnje v hitrostni coni je prejel kazen šestih minut pribitka in posledično izgubo nekaj mest. Po polovici relija je zasedal skupno 16. mesto.

Dirkanje včeraj in danes ni bilo nič drugega kot dirkanje na hlape, oba dneva je bilo treba voziti z manj plina kot običajno, saj so bile 'tank cone' postavljene tako na redko, da je marsikateri tekmovalec dejansko tudi ostal brez bencina. Takšno dirkanje je eno samo kalkuliranje, naporno je, ker moraš istočasno misliti na navigacijo in obenem zavestno spuščati gas. Ko sem lovil svoj bivak, je bilo sonce že zelo nizko, kar pomeni, da smo dirkali v slepo. Ko ne vidiš več obrisov sipin, dirka postane nevarna. Nekaj tveganja se mi je na koncu izplačalo - potegnil sem do predzadnjega bivaka, do koder nas je prišlo le 6 motoristov in trije avtomobilisti, med njimi tudi NasserAl-Attiyah. Če je bila že večerja res zelo skopa - dobili smo nekaj makaronov in nekaj riža, vsakega za eno pločevinko (organizator je rekel military ration in to smo tudi dobili), pa je bil zato toliko bolj bogat pogovor, ki sva ga pod zvezdami usekala z Nasserjem,

je svoje misli po zahtevnem prvem delu šeste etape sklenil Mulec.

Dan počitka namenjen pranju perila

Pred nadaljevanjem zahtevnega vztrajnostnega relija, ki je dirkače popeljal po celotni Savdski Arabiji, so dirkači dočakali dan počitka. Prosti dan je lepa dobrodošlica za udeležence, da si pocelijo rane in napolnijo baterije ter da si pred zadnjimi šestimi etapami operejo kakšen kos oblačila.

Sedma preizkušnja od Riyadha do Al Duwadima ni dala vetra le Marčiču, tudi Mulec se je moral pošteno potruditi, da je uspešno prišel v cilj 873-kilometrske etape. Po neizprosnem boju s tekmeci in naravo je še izboljšal svojo uvrstitev, saj je napredoval na skupno 14. mesto in 4. mesto v njegovem razreda Rally2, do stopničk v tej konkurenci motociklistov ga ločijo le 3 minute.

Danes je bil dobesedno nor dan, dolg kar 873 km, ki sem ga bolj slabo začel. Dan počitka je na meni pustil posledice, kar sem približno pričakoval, tako da se zjutraj zelo težko zbudil. Na dolgi povezovalni etapi do štarta speciala sem rabil vso voljo, ki jo premorem, da na motorju nisem zaspal. Dvakrat sem za trenutek ali dva celo res zadremal. Na začetku etape sem bil tako prepočasen, da bi lahko resno napadel. Telo se mi je enostavno zbudilo šele na polovici etape,

je zahteven začetek sedme etape opisal Mulec. 

Izdelovalci potne knjige so danes po drugi strani presegli sami sebe. Teren je bil zelo raznolik, od sotesk do sipin do hitrih ravnin, bilo je vsega za motoriste specialiste vseh disciplin. Navigacija – preklenska! Na trenutke se mi je zdelo, da dirkam v labirintu! Ko sem končno ujel dober ritem, sem padel v skupino tekmovalcev, s katerimi smo se nato skupaj izgubljali, skupaj dirkali in eden drugemu ovirali pot. Veliko časa sem prevozil v prahu, ki mi ni dopustil, da bi bolj pritisnil na plin. Moj cilj je vedno in ne glede vse - cilj. Zadovoljen sem, da se počasi in vztrajno pomikam po lestvici navzgor. Na povezovalni etapi nazaj sem bil že popolnoma zbujen, nato pa sem v bivaku dal dol čelado in začutil 837 km v vsaki celici telesa,

je še dodal dirkač iz Slovenj Gradca, ki je z mislimi že pri nadaljevanju relija Dakar.

Mulec tako po odstopu Marčiča ostaja edini slovenski predstavnik med motociklisti. Do cilja ga loči še pet etap, od tega kar štiri hitrostne preizkušnje, dolge med 370 in 480 km.