Diego Celin je diplomirani kineziolog in trener motoristov, ki zelo dobro pozna problematiko, s katero se srečujejo rekreativci na motorjih kot tudi motošportniki. V pogovoru nam je zaupal nekaj razmišljanj, kako prebroditi čas, v katerem smo trenutno, ter v videu podal tudi praktične nasvete in vaje, za katere ni potrebno imeti posebnih pripomočkov ali rekvizitov, s katerimi si lahko vsak okrepi mišice ter pripravi telo za trenutek, ko bo akcija na motorju znova mogoča. Glede na dejstvo, da je splošna omejitev gibanja na občine odpravljena, se morda ni odveč spomniti, da je potrebno biti za ponovno upravljanje motorja zelo dobro psiho-fizično pripravljen.
Kakšen je vaš pogled na situacijo, ki je nastala v svetu ob izbruhu pandemije koronavirusa?
Situacija je na žalost kritična. Mogoče celo bolj, kot smo si na začetku lahko mislili. Najhujše je dejstvo, da točno ne vemo, kdaj se bo stanje umirilo in se bomo vrnili v normalen vsakdan. Cel svet se je nekako ustavil. Najbolj me v bistvu skrbi kakšno bo ekonomsko stanje v celem svetu po pandemiji. Najprej pa je seveda najpomembnejše, da ostanemo vsi zdravi.
Omejitev gibanja je trajala kar nekaj časa. Kaj ste takrat sploh počeli?
Glede na to, da sem zelo aktiven tip človeka in vedno v gibanju, me je na začetku skrbelo, kako bomo to izpeljali. Zdaj lahko mirno rečem, da sem se nekako prilagodil. V dopoldanskem času sem delal na računalniku, popoldne pa sem tekel ali sem se sprehajal s psom, nato pa doma opravil še vaje. Zvečer sem imel za ogled kakšne serije ali filma na kavču.
Kaj v danih okoliščinah lahko motošportniki, motoristi (tudi rekreativci) pravzaprav sploh lahko počnejo? Kako trenirati?
Iskreno povedano motorist potrebuje sila malo oziroma ne potrebuje praktično nobenih pripomočkov za osnovno vadbo. Zato jo lahko vedno izvaja tudi doma. S soavtorjem dr. Radom Pišotom pripravljava knjigo na temo psiho-fizične priprave motoristov, ki pa zaradi zdajšnje situacije še ni izšla. To bo zelo aktualen priročnik, saj sva že od samega začetka mislila na predstavitev čim večjega števila vaj, ki jih lahko vsak izvaja sam kar doma. V teh časih lahko na kratko svetujem, da se, če vam okoliščine to dopuščajo, odpravite na vsakodnevni sprehod s hitro hojo v bližini hiše, ki naj traja vsaj 30-40 minut, ali rahel tek, ki naj traja 20 minut, da se opravi aerobni del vadbe. Za silo lahko tudi tečemo na mestu doma ali izkoristimo morda kakšne stopnice v bližini. Doma nato opravimo vsaj 3 serije z vsaj 10-12 ponovitvami vaj za vsak telesni segment (t.j. 2 vaji za vrat/glavo, 2-3 vaje za roki in ramenski obroč, 2 za trup ter 2 za nogi).
Imate morda kakšen nasvet tudi za mlade oziroma tiste, ki šele prihajajo v svet motošporta. Ti so bržčas zelo nemirni in neučakani.
Kot tudi v knjigi omenjava, so prav mladi in neizkušeni vozniki najbolj podvrženi nevarnostim na cestah zaradi neučakanosti in precenjevanja sposobnosti. Slednjim primanjkujejo izkušenj na motorju, kot tudi na splošno v prometu. Svetujem jim vožnjo skupaj z bolj izkušenimi vozniki, predvsem pa obisk treninga varne vožnje na poligonih na Vranskem z inštruktorji AMZS. Le tam bodo lahko dobili prave napotke v zvezi z vožnjo in obvladovanjem motorja. Poleg tega so jim dandanes lahko v veliko pomoč tudi številni videoposnetki na spletu. V splošnem pa si velja za vselej zapomniti: “Pamet v desno zapestje”. Dodal bi samo še, da so skoraj enako podvrženi nevarnostim tudi starejši vozniki, ki jim izkušenj ne manjka, zanemarjajo pa lahko upad psiho-fizičnih sposobnosti in zmogljivosti, ki nastopi s starostjo. In točno za take motoriste je naša vadba še bolj nujna in priporočena.
Psihofizična pripravljenost je zelo pomemben dejavnik pri vožnji z motorjem. Kako jo je moč v tem času vzdrževati?
Če govorimo o samem vzdrževanju, pomeni, da smo že na zelo dobri točki, saj govorimo o ohranjanju fizičnih sposobnosti, ki smo jih torej že razvili. Poenostavljeno: ohranjamo “formo” in kondicijo, ki smo jo že v prejšnjih mesecih pridobivali in razvijali z vadbo. Na žalost pa je prav tukaj največji splošni problem predvsem rekreativnih motoristov, s katerim se soočam in je v meni vzbudil željo po izdaji knjige. Pride namreč sezona in na motor sedemo fizično nepripravljeni. Za našo psiho-fizično pripravo moramo začeti skrbeti vsaj mesec in pol pred sezono, to se pravi najkasneje sredi februarja. Takrat moramo sposobnosti in zmogljivosti razvijati, nato pa ohranjati. Na situacijo, ki jo imamo zdaj zato lahko morda gledamo celo pozitivno. Namreč, kdor še ni poskrbel za te zadeve, lahko še vedno ujame “zadnji vlak” in se loti vadbe! Pomembno je, da izvajamo vaje za vsak predel telesa, saj je med vožnjo motorja aktivno celo telo. Izberemo 2-3 vaje za vsak predel in jih potem izvajamo v vsaj 3 serijah po 10-12 ponovitev. To sem vam demonstriral tudi v posnetku, v katerem lahko vidite po eno vajo za vsak segment telesa: glava/vrat, roke in ramenski obroč, trup ter noge.
Še enkrat bi rad izpostavil, da je zdaj lepa priložnost za motoriste, da v teh dneh razmislijo o pomembnosti psiho-fizične priprave v smislu preventive oziroma da jo ponotranjijo kot lastno skrb za varnost v prometu. Več o tem najdete v članku na tej povezavi, ki je bil objavljen v Motoreviji pred dobrima dvema letoma, sicer pa boste še več kmalu našli v knjigi, ki sem jo že omenil in naj bi v kratkem končno tudi izšla.