Katja Pivk je v svetu kartainga uveljavljena tako na domačih kot mednarodnih prizoriščih. Štirikratna državna prvakinja (v letih 2011, 2014, 2016 in 2019) je zelo ponosna na vse zmage in pokale, ki si jih je privozila v ostri konkurenci pretežno fantov, najbolj pa izpostavlja osvojitev naslova prvakinje FIA Centralne Evropske Cone (CEZ) leta 2017 ter trikratni naslov prvakinje Ladies cupa FIA Centralne Evropske Cone (CEZ) v letih 2017, 2018 in 2019. Ima še cel kup drugih pokalov in priznanj, v pogovoru pa nam je zaupala nekaj pogledov na trenutno stanje in z nami delila vaje, ki jih lahko športniki izvajajo v domačem okolju, da z njimi ohranjajo dobro fizično pripravljenost.
Kako gledate na situacijo, ki je nastala s pandemijo koronavirusa?
Moram priznati, da je situacija presenetila tudi mene. Študiram na Primorskem v Novi Gorici, povsem zraven meje, čez katero smo hodili še decembra lani. Ker smo bili dobro obveščeni, se sprva nisem tako bala. Univerza nam je priskrbela vse stvari in nas pomirila, da smo lahko študenti običajno obiskovali predavanja ter vaje. Nato pa se je v enem samem dnevu vse spremenilo. Univerzo so zaprli, sama pa sem bila primorana celotno študijsko delo preseliti domov. Ne bi imela nič proti, če bi bil to le računalnik in fotoaparat, a domov sem morala premakniti celoten animacijski studio, kar je bil velik zalogaj. Doma smo vsi v samoizolaciji. Verjamem, da se bo situacija umirila, kako hitro pa bo to, pa je odvisno le od nas samih. Vsi si želimo, da bi se lahko vrnili nazaj v stare tokove življenja. Kdaj se bo to res zgodilo, pa žal ne vemo. Včasih bi rekli, da moramo stopiti skupaj, le da sedaj stojimo narazen, a v mislih smo vendarle skupaj. Vsi za enega in eden za vse.
Kako ste se do sedaj pripravljali na sezono in kakšne cilje ste imeli? So se ti spremenili zaradi novonastale situacije?
Na sezono se zmeraj pripravljam, najbolje kar se da, saj je čas med sezonama zelo pomemben za napredek, v mislih pa imam vselej prvo tekmo. Moj letošnji cilj je bil, da bi zmagala v SSC pokalu in se uvrstila na svetovno prvenstvo. Prav tako sem ciljala na ponoven naslov Centralno evropske cone v kartingu ter Ladies cupu. Nenazadnje pa sem si za letošnje leto zadala za cilj tudi peti naslov državnega prvaka ter prejem težko pričakovane kristalne čelade. Ker pa se življenje obrača po svoje, nam do začetka sezone ni uspelo zbrati dovolj finančnih sredstev, da bi lahko svoje cilje uresničila, zato je kazalo, da bom morala letošnjo celo izpustiti. Vendar zaradi trenutne situacije in zamika tekmovanj, se lahko zgodi, da bom sezono še vedno izpeljala. Cilji se mi niso spremenili, saj se še vedno pripravljam in počnem vse, da jih bom lahko uresničila. Spremenilo se je samo to, da so se moje priprave zdaj preselile z dirkališča v hišo.
Kaj v trenutnih okoliščinah lahko vozniki sploh počnete? Kako trenirati?
Vozniki v tem času žal ne moremo dirkati in imeti treningov izven svojih domov, lahko pa jih priredimo in izvajamo doma. Res ne vseh, večino pa. Treningi za fizično moč so še vedno vaje, ki jih lahko delate skoraj povsod. Vsak voznik ima svoj ritual treninga in se razlikuje od enega do drugega. Seveda nekaterih vaj ne moreš izvajati brez primerne opreme, vendar se lahko znajdeš in uporabiš, kar ti je v tistem trenutku na voljo – tako kot prehitevanje. Vožnja po stezi ni mogoča, a to si lahko vizualiziraš, številni pa si v tem času ogledujejo posnetke tekem in tako lahko popravljajo ter dograjujejo taktiko.
Že starejšim ni lahko biti vsekozi doma, mladi pa ste verjetno še težje. Kako krotiti nemir in neučakanost? Morda kakšen nasvet.
Verjamem, da je vsem težko. Že ko sem bila mlajša, nisem imela veliko prijateljev in nisem hodila ven. Moji najboljši prijatelji so bili na stezi in tam se je odvijalo moje življenje. Karting tekmovanja se odvijajo na vseh koncih sveta, tako da je čas preživet doma, res nekaj posebnega. Sedaj imamo čas, da ga preživimo z našimi bližnjimi, igramo karte, razne namizne igre, pogledamo kakšen zanimiv film... Marsikaj je moč početi ter si tako krajšati čas v karanteni. Lahko npr. pregleduješ stare slike, se spomniš prvih dirk in začneš obujati spomine, tekmovanja, zavoje, lepe in manj lepe izkušnje. Navsezadnje si lahko vsak vzame čas tudi zase in počne kar mu je všeč. In to tudi dejansko stori.
Kart je moj prijatelj
Kako pomembno je vzdrževanje gokarta, da je vse pripravljeno? Ko se bo enkrat spet vse začelo, veliko časa za morebitne popravke ne bo, ker bo ritem tekmovanj v zgoščenem urniku peklenski.
Vzdrževanje je zelo pomembno, saj se življenjska doba karta krajša, če zanj ne skrbiš. Če ga pustiš pri miru za par dni in se nato vrneš... Takoj te pozdravi rja. Poleg tega, če kart dobro vzdržuješ, takoj vidiš kaj ni prav, kaj visi stran ali pa bo naslednji trening viselo, in to preprečiš. Sama kart jemljem za prijatelja. On dirka z mano in jaz z njim. Če bo on čist in vzdrževan pomeni, da ne bom slabe volje, da je umazan in ne gre, on pa bo še dolgo lahko dirkal z mano in bil hiter kot do sedaj.
Iz psihičnega vidika je najbrž zdaj zelo težko vsem. Kako to prebroditi?
Res je težko, saj se je življenje, kot smo ga poznali in živeli, nenadoma ustavilo in spremenilo. Vedeti moramo, da se bo to enkrat končalo, sicer ne vemo kdaj, a se bo. Glejmo na dobro plat. Spet smo bolj povezani in to lahko prebrodimo skupaj tako, da pazimo drug na drugega.
Tekmujete v konkurenci, v kateri pretežno prevladujejo fantje. Se morda spomnite kakšne anekdote, ki se vam je vtisnila v spomin in vam pričara nasmeh na obraz?
Največ jih je s treningov v Italiji v Čedadu. Na enem od njih sem večkrat prehitela sicer sila samozavestnega italijanskega voznika. Ker je moj trener včasih malce navihan in se vsi radi zabavamo, sem po dogovoru z njim po koncu ene od voženj snela čelado in iz kombinezona potegnila moje dolge lase. Ko je oče tega voznika videl, da sem punca, je vidno zardel in s sinom sta takoj pospravila vse stvari ter odšla, čeprav ura ni bila še niti poldne.