Do varne mobilnosti (starejših) s sistemskimi rešitvami

AMZS in Zavarovalnica Triglav sta minuli petek, 7. junija 2024, v Triglav Labu organizirala delovni posvet na temo Starejši vozniki – kako doseči cilje resolucije 2030?, na katerem so sodelovali strokovnjaki in predstavniki nekaterih deležnikov, ki se ukvarjajo s področjem prometa in prometne varnosti, ključne ugotovitve in priporočila pa so bila predstavljena na današnji novinarski konferenci v AMZS Centru varne vožnje na Vranskem.

Na pobudo Zavarovalnice Triglav so danes v AMZS Centru varne vožnje na Vranskem potekale tudi delavnice Starejši vozniki testirajo asistenčne sisteme, kjer so udeleženci na štirih točkah spoznali in preizkusili nekatere napredne asistenčne sisteme (prilagodljivi tempomat, sistem za samodejno zaviranje v sili, sistem za nadzor mrtvega kota in za nadzor prečnega prometa) ter spoznali prednosti vožnje z avtomatskim menjalnikom. S pomočjo inštruktorjev varne vožnje so imeli možnost preizkusiti in se naučiti uporabljati asistenčne sisteme v lastnih vozilih. Delavnice predstavljajo uvod v novo sezono Osvežitvenih voženj za starejše, ki potekajo pod okriljem Zavarovalnice Triglav in v sodelovanju z učitelji vožnje ter inštruktorji varne vožnje AMZS.

Prizadevati si je treba, da starejši vozniki čim dlje ohranijo vozniško kondicijo in s tem možnost samostojne osebne mobilnosti, je poudaril Erik Logar, vodja področja varna mobilnost pri Avto-moto zvezi Slovenije in povzel pobudo o vseživljenjskem učenju:

Današnje aktivnosti so resda namenjene starejšim voznikom, a naša pobuda o vseživljenjskem učenju se nanaša na vse starostne skupine. V preteklosti je bilo pač tako, da se z vozniki od trenutka, ko so pridobili vozniško dovoljenje, ni nihče ukvarjal, vse dokler niso dosegli zakonsko predpisane starosti, ko je treba podaljšati dovoljenje. In vmes je pri marsikomu minilo 50, 60 let. V tem času pa je veliko sprememb, tako pri cestno prometnih predpisih, infrastrukturi in nenazadnje pri vozilih. Zato predlagamo, da naj bi vozniki opravljali obdobne osvežitvene vožnje, na katerih bi lahko osvežili svoje znanje. Investicija v osvežitvene vožnje bi se po našem mnenju lahko krila iz državnega proračuna ali zdravstvene blagajne, saj se vsak evro, vložen v preventivo, večkratno povrne. Skupni družbeno-ekonomski stroški prometnih nesreč so v Sloveniji v letu 2023 znašali več kot 1,9 milijarde evrov, kar je tri odstotke tedanjega BDP. Če bi bilo manj poškodovanih v prometnih nesrečah, bi bilo manj izdatkov za zdravljenja, manjša bi bila tudi obremenitev bolnišničnih kapacitet, manj bi bilo bolniških odsotnosti, če izpostavimo le nekaj dobrobiti. Za vse tiste, ki sami niso več sposobni voziti, pa bi morali najti sistemske rešitve, kako jim omogočiti mobilnost. Predvsem to velja za podeželje, kjer ni na voljo ustreznega javnega prometa.

Za večjo varnost in samostojnost v prometu

Pod okriljem programa Osvežitvena vožnja za starejše z inštruktorjem, ki ga je Zavarovalnica Triglav razvila skupaj z AMZS, se je na obnovitev svojega vozniškega znanja in veščin doslej podalo že več kot 1000 starejših voznikov. Starejši vozniki so z učitelji vožnje in inštruktorji varne vožnje AMZS po Sloveniji prevozili več kot 15 tisoč kilometrov. 

Osvežitvene vožnje z inštruktorjem so model pomoči starejšim voznikom za ohranjanje varne vozniške kondicije, ki so ga starejši dobro sprejeli. Poleg tega pa je pokazal dobre, merljive učinke. Zato program nadaljujemo tudi letos, in sicer za naše zavarovance, ki so stari 60 let ali več – prijave bodo odprte od danes naprej. Ob tem danes na Vranskem za starejše voznike organiziramo še brezplačno delavnico, na kateri bodo lahko preizkusili napredne asistenčne sisteme, ki starejšim pomagajo pri varnejši vožnji, podaljšujejo pa tudi čas, ko so lahko v prometu še samostojni in avtonomni,

je povedala Ana Cergolj Kebler, vodja varne mobilnosti v Zavarovalnici Triglav.

Cilj za varnost v prometu do 2030

Mag. Saša Jevšnik Kafol, namestnica direktorice Javne agencije RS za varnost prometa, je izpostavila podatek, da je bilo v Sloveniji 31. 12. 2023 kar 29 % vseh imetnikov vozniških dovoljenj starejših od 61 let. Od tega jih je bilo kar 880 v skupini nad 90 let. Slednje je tudi odraz demografske slike Slovenije.

Imeti avtomobil in ga voziti je svoboda izbire, simbol avtonomnosti in vključenosti v mobilno družbo. Zato si moramo skupaj prizadevati, da bodo starejši čim dlje samostojni, mobilni in hkrati varni, ne glede na obliko udeležbe v prometu. Na Javni agenciji RS za varnost prometa v ta namen že od leta 2015 izvajamo projekt Sožitje, katerega cilj je zagotoviti večjo varnost starejših pešcev, kolesarjev in voznikov motornih vozil. Skozi projekt Sožitje jih ozaveščamo in izobražujemo tako, da lahko z upoštevanjem morebitnih zdravstvenih omejitev v prometu še vedno sodelujejo samostojno in varno. S sklopu aktivnosti obnovijo poznavanje in razumevanje pravil cestnega prometa, hkrati so deležni nasvetov o pravilnem ravnanju na praktičnem primeru vožnje v realni prometni situaciji – z osvežitvenimi vožnjami,

je poudarila Saša Jevšnik Kafol in dodala, da ima tudi ReNPVCP prizadeva za varno udeležbo starejših v prometu ter izpostavila cilj: do leta 2030 ne več kot 50 umrlih in 400 hudo poškodovanih na cestah.

Psihološka podpora za starejše voznike

Zdenka Kres, psihologinja medicine dela in športa, izvajalka psiholoških pregledov za podaljšanje vozniških dovoljenj in izvajalka psihosocialne delavnice na tečajih varne vožnje opaža stistke in ranljivost starejših voznikov, ki si še želijo sodelovati v prometu:

Le to jim predstavlja nujo in ne samo vzdrževanje kvalitete življenja. Veseli me, da smo prepoznali potrebo po širših ukrepih. Cilji morajo biti naravnani kratkoročno in dolgoročno ter vključevati vso družbo. Kratkoročno predlagamo ciljno izobraževanje starejših in označevanje avtomobilov z vozniki, ki imajo omejitve. Dolgoročno pa periodično izobraževanje vseh voznikov, poenostavitev signalizacije, asistenčni sistemi in vzgoja kulture vožnje.

Pomembnost zanimivih in dostopnih programov

Manuel Pungertnik, vodja AMZS Šole vožnje in inštruktor varne vožnje, je izpostavil pomen zanimivih in dostopnih programov za starejše voznike:

Starejši se želijo učiti oziroma želijo obnavljati svoje znanje, če so programi zanimivi, poučni in predvsem finančno dostopni. Osvežitvene vožnje z inštruktorjem, na katerih so lahko starejši predstavili svoja videnja in občutja, so dokazale prav to. Iz prvotne akcije, ki je temeljila na preverjanju, smo se usmerili v svetovanje, spodbujanje in krepitev njihovega znanja. Spoznali smo, da ocenjevanje tudi pri starejših predstavlja veliko psihološko breme, kar lahko vpliva na kakovost njihove vožnje. Programi, tako z Zavarovalnico Triglav kot tisti, ki jih izvajamo v AMZS Centru varne vožnje na Vranskem, so namenjeni spodbujanju samostojne mobilnost starejših, ki je v demografsko specifični Sloveniji še kako pomembna. Odločevalci bi morali skrbeti za čim daljšo mobilnost in samostojnost vseh voznikov. Starejši si ne želijo biti breme, zato je nujno potrebno poskrbeti za njihovo informiranost in izobraževanje, saj so spremembe na področju prometa velike in jim je težko slediti.

Tečaj varne vožnje na Vranskem za starejše voznike - Senior

Dobri rezultati nas ne smejo uspavati

Na področju prometne varnosti je bil narejen izjemen napredek, kar dokazujejo tudi številke (npr. kriterij umrli v prometnih nesrečah).

A to nas ne sme uspavati. K izboljšanju prometne varnosti bodo dolgoročno pomembno prispevala mnogo varnejša in tehnološka izpopolnjena vozila, boljša infrastruktura ter tudi kultura voznikov oziroma bolj ozaveščeni udeleženci v prometu. Ravno napredni asistenčni sistemi občutno zmanjšujejo tveganje za nastanek prometnih nesreč. Glede na analize avtomobilskih škod v preteklih letih bi po oceni Zavarovalnice Triglav lahko, če bi bili vsa vozila opremljena z naprednimi asistenčnimi sistemi in bi jih vozniki aktivno uporabljali, lahko preprečili do 40 odstotkov prometnih nesreč. S starostjo voznikov in s pešanjem psihofizičnih sposobnosti koristnost teh sistemov le še narašča.

Hkrati AMZS v analizah stanja prometne varnosti že nekaj let izpostavlja tudi dejstvo, da so mladi v primerjavi z drugimi starostnimi skupinami, kljub manj vozniškim izkušnjam, vse bolj varni vozniki. Analiza starosti voznikov avtomobilov kot povzročiteljev prometnih nesreč s hudo telesno poškodbo ali umrlimi udeleženci za več kot dvajsetletno obdobje kaže, da število povzročiteljev najhujših prometnih nesreč med najmlajšimi vozniki avtomobilov vseskozi upada. Prepričani smo, da je tako pomembno zmanjšanje števila povzročiteljev najhujših prometnih nesreč med mladimi vozniki, starimi med 18 in 26 let ter med 27 in 34 let, rezultat dodatnega usposabljanja za voznike začetnike in najrazličnejših drugih preventivnih aktivnosti. Grafični prikaz podatkov nazorno prikazuje, da pri drugih starostnih skupinah – kljub bolj varnim avtomobilom in izboljšani cestni infrastrukturi, a brez sistematičnega dela z vozniki, napredka ni oziroma pri starostni skupini 65+ število povzročiteljev celo strmo narašča. Nenazadnje pa raziskave potrjujejo, da se vsak evro, vložen v preventivo, večkratno povrne.

Ob tem je treba dodati, da od udeležencev v prometu ni mogoče pričakovati, da bodo sami vseskozi spremljali vse novosti, ki smo jim priča v prometu – tako na področju zakonodaje oziroma cestnoprometnih predpisov kot pri avtomobilski tehnologiji (npr. napredni asistenčni sistemi) in infrastrukturi. AMZS pri svojem delu z vozniki namreč ugotavlja, da četudi morda nekdo vsem tem novostim nekako še uspe slediti, teoretično poznavanje še ne pomeni nujno tudi obvladovanja v praksi.

Naslavljanje tematike narekujejo tudi demografski trendi. Glede na projekcije Združenih narodov se Slovenija uvrščena med deset najstarejših držav na svetu in že danes je pri nas vsak peti prebivalec starejši od 65 let. Če se bo takšna dinamika nadaljevala, bo delež starejših od 65 let leta 2030 predstavljal 25 odstotkov prebivalstva, do leta 2050 pa bo vsak tretji prebivalec Slovenije starejši od 65 let.