Prometna varnost v letu 2023

Kazalci prometne varnosti v letu 2023 so obstali obrnjeni navzgor, a s prometno varnostjo v lanskem letu vseeno ne smemo biti zadovoljni. Med udeleženci v cestnem prometu je še vedno precej takih, ki ne uporabljajo ustrezne zaščite; od 28 umrlih voznikov osebnih vozil jih na primer osem ob nesreči ni bilo pripetih z varnostnim pasom, od 17 umrlih potnikov v vozilih pa jih ni bilo pripetih sedem. Od devet umrlih kolesarjev jih sedem ni uporabljalo kolesarske čelade, od tega dva na električnem kolesu. Kljub temu, da so bili vsi starejši od 18 let in jih zakonodaja ne zavezuje k uporabi čelade, je tak rezultat nazoren pokazatelj ranljivosti kolesarjev. Varnostni pas in čelada sicer ne moreta preprečiti vseh hudih ali smrtnih poškodb, velik delež pa vendarle. 

Med 19.740 zabeleženimi prometnimi nesrečami (v letu 2022 jih je bilo 18.669), je bilo 75 nesreč s smrtnim izidom (79 v letu 2022), 776 s hudimi telesnimi poškodbami (leto poprej 816) in 5140 (lani 5053) z lažjimi telesnimi poškodbami. V preostalih 13.749 primerih je prišlo le do materialne škode.

Prometne nesreče s smrtnim izidom: med 82 umrlimi tudi 6 mladoletnikov

V prometnih nesrečah s smrtnim izidom je umrlo 45 povzročiteljev in 37 udeležencev. Slednji na nastanek ali preprečitev prometne nesreče (najpogosteje) ne morejo vplivati. Največ prometnih nesreč s smrtnim izidom - 44 - so povzročili vozniki osebnih vozil, na drugem mestu pa so kolesarji z osmimi povzročenimi nesrečami s smrtnim izidom. 
Žal je bilo med umrlimi tudi 6 mladoletnih oseb, pri čemer sta bila dva kot voznika osebnega avtomobila tudi povzročitelja. V dveh primerih sta bila mladoletnika udeležena kot pešca (v enem primeru tudi kot povzročitelj), po enkrat pa kot potnik v vozilu in kot kolesar. 

Povzročitelji smrtnih prometnih nesreč: vse manj mladih

Pogled na starostno strukturo povzročiteljev prometnih nesreč s smrtnim izidom potrjuje, da je pobuda Avto-moto zveze Slovenije o nujnosti vpeljave vseživljenjskega učenja voznikov osebnih vozil preko obdobnih osvežitvenih voženj, zelo na mestu. Delež povzročiteljev med mladimi se še vedno niža; z gotovostjo si upamo trditi, da tudi zaradi aktivnosti, ki so povezane z vzgojo mladih voznikov. 

Alkohol: več kot 20 odstotkov povzročiteljev prometnih nesreč alkoholiziranih

Med 75 povzročitelji nesreč s smrtnim izidom jih je 16 imelo v krvi višjo stopnjo alkohola od dovoljene, med njimi je bilo 10 voznikov osebnih avtomobilov, 2 voznika motornega kolesa in 2 kolesarja (eden je uporabljal električno kolo), ter po en voznik lahkega štirikolesnega vozila in voznik mopeda. Dodatno je imelo osem povzročiteljev v krvi manjšo vsebnost alkohola od dovoljene, od tega v enem primeru le malce pod dovoljeno mejo, v preostalih sedmih primerih pa je bila vsebnost precej nižja.

V več kot polovici hudih prometnih nesreč udeleženo le eno vozilo  

Od 75 smrtnih prometnih nesreč je bilo pri 43 nesrečah udeleženo le eno vozilo, od tega pri 20 nesrečah le vozilo z voznikom (ali kolesar na kolesu). Od 776 prometnih nesreč s hudimi telesnimi poškodbami je bilo pri 464 nesrečah udeleženo le eno vozilo, od tega pri 357 nesrečah le vozilo z voznikom (ali kolesar na kolesu). Za prepir - oziroma nesrečo - torej nista vedno potrebna dva; usodne napake očitno delajo vozniki sami …

V letu 2023 je v Sloveniji po še neuradnih oziroma ne povsem dokončnih podatkih Policije za posledicami prometnih nesreč umrlo 82 oseb, kar je manj kot leto prej, ko je umrlo 86 oseb in precej manj kot leta 2022, ko je umrlo 114 oseb.

Kako varne naj bi bile ceste v naslednjih letih?

Resolucija o nacionalnem programu varnosti cestnega prometa za obdobje 2023-2030

Resolucija o nacionalnem programu varnosti cestnega prometa za obdobje od 2023 do 2030 je strateški dokument Vlade Republike Slovenije, ki obravnava prometno varnostno politiko v cestnem prometu za obdobje od 2023 do 2030.
Nacionalni program podaja cilje za prednostna področja, ki jih je treba izvesti za učinkovitejše zagotavljanje varnosti cestnega prometa. Razvoj prometne varnosti v prihodnjem obdobju opisujejo trije možni scenariji, ki temeljijo na različnih pristopih k reševanju problematike prometne varnosti.  

Scenarij 1: nadaljevanje politike preteklih resolucij

Pretekle resolucije so dosegle relativno stabilen trend zmanjševanja števila umrlih na cestah. Scenarij predvideva linearno nadaljevanje tega trenda glede na stopnjo zavesti o pomenu prometne varnosti v družbi, razvoj vozil in njihovih sistemov aktivne in pasivne varnosti ter zagotavljanje namenske infrastrukture za posamezne skupine udeležencev v prometu, potrebne zakonodajne izboljšave in učinkovit nadzor. Dejavnosti vseh deležnikov bi ostale na ravni preteklega obdobja. 

Scenarij 2: upoštevanje dozdajšnjega razvoja in uvajanje dodatnih dejavnosti

Scenarij predvideva nadaljevanje obstoječih ter nekatere nove aktivnosti. Vključena je verjetnost določenega števila prometnih nesreč kot “naključnih pojavov”, na katere nimamo vpliva in ki so lahko posledica ravnanj udeležencev, pomanjkljivosti infrastrukture ali vozil ali pa kombinacija teh in nekaterih drugih dejavnikov, na primer vremena, zakonodaje, odziva pristojnih urgentnih služb in podobno.

Scenarij 3: aktivno delovanje na vseh področjih

Cilj prepolovitve števila umrlih na cestah ob koncu obdobja 2023–2030 bo uresničljiv, če bodo v skladu z načrtovano časovnico sprejete in uvedene vse sistemske spremembe, ki jih predvideva resolucija. Z aktivnim vodenjem in upravljanjem sistema prometne varnosti bo prometna varnost prenesena med širše trajnostne cilje. S tem bodo usklajeni učinkovita koordinacija vseh deležnikov, njihova zavzetost za hitro prilaganje in sprotno izboljševanje ukrepov. Izvedene bodo inovativne rešitve na infrastrukturi, delež uporabe javnega prevoza se bo ustrezno povečal. Prometna kultura se bo izboljšala tudi zaradi dolgoročnih ciljnih preventivnih akcij ter aktivnega nadzora in vseživljenjskega izobraževanja vseh udeležencev. 

Lahko dosežemo cilje nove resolucije?

Pred deležnike v sistemu prometne varnosti v Sloveniji nova Resolucija 2023-2023 postavlja zahtevne cilje, ki sledijo evropski Viziji nič (nič smrtnih žrtev na cestah. Če jih bomo želeli doseči in s tem nadaljevali trend upada umrlih in hudo telesno poškodovanih, pa tudi števila vseh prometnih nesreč na naših cestah, bo treba v te ukrepe vložiti še več energije, finančnih sredstev in povezovalnega sodelovanja vseh deležnikov prometne varnosti. 

Več javnega prevoza, več območij s 30 km/h, 0,0 alkohola v krvi voznikov, izpiti za električne skiroje?

Resolucija o nacionalnem programu varnosti cestnega prometa v naslednjih letih predvideva razvoj infrastrukture, ki bo spodbujala uporabo javnega prevoza, hojo, kolesarjenje in druge oblike aktivne mobilnosti. Predvidena je tudi širitev območij z največjo dovoljeno hitrostjo 30 kilometrov na uro in območij umirjenega prometa.
Resolucija predvideva zaostritev zakonodaje pri večkratnih kršiteljih in preučitev možnosti za dvig regresnega zahtevka zaradi povzročitve hude prometne nesreče zaradi zaužitega alkohola ali prepovedanih drog. Med predlogi, ki so v javnosti vzbudili največ zanimanja, je tudi predlog o znižanju mejnih vrednosti koncentracije alkohola v krvi na 0,0. 
Resolucija predvideva še dvig starosti za uporabnike lahkih motornih vozil in e-koles na 15 let ter uvedbo usposabljanja osnovnošolcev za dovoljenje za vožnjo z e-skiroji po vzoru kolesarskega izpita.
Od predlogov do uzakonjenja predlaganih rešitev je še dolga pot, zato bomo z zanimanjem spremljali dogajanje na tem področju. 

Več informacij o novi resoluciji

Z ukrepi iz Resolucije o nacionalnem programu varnosti cestnega prometa za obdobje od 2023 do 2030 naj bi dosegli, da na cestah leta 2030 ne bi umrlo več kot 50 ljudi in da se v prometnih nesrečah ne bi hudo poškodovalo več kot 400 ljudi.