Nova prometna signalizacija: Od hitrosti do elektrike

Pred štirimi oziroma tremi leti je novi pravilnik o prometni signalizaciji in prometni opremi na slovenske ceste prinesel kar nekaj novosti - o teh smo v Motoreviji že podrobneje pisali. Predlani in lani so sledile že prve spremembe in dopolnitve, sprejet pa je bil tudi pravilnik o kolesarskih površinah. Kaj je torej novega na slovenskih cestah?

Tudi utripajoč znak velja

Ena od pomembnejših sprememb pred dvema letoma je izenačila pomen znakov spremenljive vsebine s prometnimi znaki s prikazom stalne vsebine. Povedano drugače: pred avtocestnim predorom stoji svetlobni prometi znak, na katerem se izmenjujoče prikazujeta omejitev hitrosti 80 km/h ter znak za nevarnost oziroma znak za predor. Po določilih pred omenjeno spremembo pravilnika je imela omejitev hitrosti, prikazana na takem elektronskem prikazovalniku, le obvestilni pomen in je ni bilo treba upoštevati, kar je bilo povsem nelogično. Sprememba osmega odstavka 57. člena pravilnika je ta nesmisel zdaj odpravila - takšen utripajoč znak je povsem enakovreden stalnemu znaku z omejitvijo hitrosti.

Skupen prometni prostor

Med spremembami in dopolnitvami pravilnika iz lanskega leta velja omeniti ureditev skupnega prometnega prostora, katerega zametki so bili že pred časom uveljavljeni na Slovenski cesti v Ljubljani, a se ga v okviru tedaj veljavnih predpisov ni dalo uvesti in ustrezno označiti s prometno signalizacijo. Na znaku za skupni prometni prostor je zdaj na primer napisana tudi največja dovoljena hitrost.

Polnilne postaje - tudi za kolesa

Znak “Polnilna postaja za električna vozila” je poleg različice “Polnilna postaja za motorna vozila na električni pogon” dobil tudi različico “Polnilna postaja za kolesa na električni pogon”.

Prekinjena črta tudi ob robu ceste

Pri talnih označbah dopolnitev pravilnika natančneje določa uporabo talne označbe “Robna prekinjena črta”, ki označuje zunanji rob prometnega pasu na cestah skupne širine med 4,5 in 5,5 m, na katerih zaradi preozkega vozišča ni narisana sredinska črta. Takšna označba praktično predstavlja en prometni pas za vožnjo v obeh smereh. Na splošno gre za malce neugodno rešitev, saj je običajno prav sredinska črta tista, ki nekako vizualno razmejuje smeri vožnje. V tem primeru ni tako, zato bo za marsikoga občutek vožnje po takih cestah neugoden.

Opozorilna črta?

Pri talnih označbah je zanimiva novost “Opozorilna črta”, ki je kombinacija prekinjene sredinske črte ter v nadaljevanju tudi opozorilne puščice. Takšna označba se uporablja na cestah zunaj naselij, na koncih dolgih ravnin, ki se nadaljujejo v (nepregleden) ovinek ali pa v križišče, čez prevoj ali kakšno drugo nevarno mesto. Namen takšne opozorilne črte je pravočasno opozarjanje voznika na nevarnosti, takšno rešitev pa že poznamo iz nekaterih tujih držav. Nova opozorilna puščica je dobila tudi malce spremenjeno obliko.

Rezervirano za električna vozila?

Talna označba “Rezervirano parkirno mesto – električna vozila” pomeni polnilno mesto za električna vozila - kar ni enako parkirnemu mestu! Bolj ustrezen opis bi bil “polnilno mesto”, v vsakem primeru pa mora biti talni označbi dodan prometni znak “Polnilna postaja za električna vozila”, ki smo ga omenili v tem članku. S spremembo pravilnika so zakonodajalci izrecno poudarili, da tukaj ne smejo parkirati vozila, ki niso na električni pogon, še vedno pa je dikcija v pravilniku lahko zavajajoča, saj tudi električna vozila, ki se ne polnijo, ne bi smela parkirati na takšnem parkirnem mestu.

Širša parkirna mesta

Pri talnih označbah parkirnih mest novi pravilnik določa tudi dimenzije parkirnih mest. Širina parkirnega mesta, ki omogoča pravokotno parkiranje, mora biti najmanj 2,5 metra, dolžina (globina) pa najmanj 4,3 metra, lahko pa pri tem sega do 0,7 metra na zelenico, če je ta neposredno za parkirnim mestom. Dolžina vzporedno s cesto narisanega parkirnega mesta mora zdaj znašati najmanj 5,7 metra, širina pa 2 metra.

Kolesarjenje v enosmerno ulico

Novi pravilnik o kolesarskih površinah pojasnjuje uporabo talne označbe “Prometni pas, namenjen mešanemu prometu” oziroma označbe “Souporaba prometnega pasu”; dopušča jo takrat, ko drugačna ureditev za kolesarje ni mogoča. Po novem pravilniku je na cestah s takšno ureditvijo in s prometom motornih vozil več kot 2500 na dan (ter z več kot 10 odstotki tovornih vozil in avtobusov) hitrost vožnje omejena na 30 km/h. Pravilnik tudi posebej poudarja, da mora biti vodenje kolesarjev v nasprotni smeri po enosmernih cestah speljano po označenem kolesarskem pasu ali označenem delu vozišča. Takšen primer je na primer enosmerna ulica ali cesta za osebna vozila, na kateri lahko kolesarji vozijo v nasprotno smer - če je to seveda pravilno označeno.