Reševalni pas rešuje življenja

Novice

Agencija za varnost prometa, Ministrstvo za infrastrukturo, DARS, Zavod Reševalni pas, Policija, AMZS, gasilci, reševalci in Zavod Vozim so z dogodkom na avtocestnem počivališču Lom obeležili deseto obletnico dogodka, ki je prelomno vplival na začetek izvajanja projekta Ustvarimo reševalni pas.


Od znamenitega posnetka gasilcev, ki so si do mesta prometne nesreče na avtocestnem odseku Logatec-Unec peš utirali pot med nepregledno množico vozil, bo 18. junija 2023 minilo deset let. Gasilec Anže Albreht, ki je v polni opremi pretekel dobra dva kilometra, je v teh letih z aktivacijami vseh deležnikov vzpodbudil intenzivno ozaveščanje, da pri reševanju življenj šteje vsaka sekunda in da je pravilno razvrščanje v primeru zastojev na avtocesti življenjskega pomena.

Na današnjem dogodku na avtocestnem počivališču Lom so govorci mag. Alenka Bratušek, ministrica za infrastrukturo, mag. Valentin Hajdinjak, predsednik uprave DARS d. d., mag. Simona Felser, v. d. direktorja Javne agencije RS za varnost prometa, Anže Albreht, ustanovitelj Zavoda Reševalni pas, Kristjan Meznarič, Sektor prometne policije na Generalni policijski upravi, Andrej Brglez, predsednik AMZS, in David Razboršek, direktor Zavoda Vozim, z enotnim sporočilom: »Reševalni pas rešuje življenja!« izpostavili ključna priporočila in opozorila, da bodo poletni meseci v prometu kar najbolj varni.

Andrej Brglez, predsednik AMZS, je poudaril:

Premalo se zavedamo, kako veliko spremembo v družbi lahko prinese ravnanje enega človeka. Dejanje Anžeta Albrehta, od katerega mineva deset let, in njegova nadaljnja prizadevanja pri osveščanju o pomenu reševalnega pasu, so izjemen primer, kako je mogoče s sistematičnim delom in povezovanjem različnih deležnikov spreminjati stvari na bolje. Mnogokrat pa tudi pozabimo, da lahko že en sam voznik povzroči povsem nasproten učinek. V AMZS si želimo, da bi tudi s pomočjo današnjega dogodka krepili zavedanje, da je promet ekipno delo ter da lahko prav vsak stori marsikaj za večjo prometno varnost in boljšo pretočnost na naših cestah. Svoj odnos do soljudi kažemo tudi s tem, da se na pot odpravimo le s tehnično brezhibnim vozilom, pripravljeni in spočiti ter da upoštevamo priporočila varne vožnje. Manj nesreč in okvar vozil pomeni manj zastojev, s tem pa manj stresa in večjo varnost za vse, s katerimi si delimo cesto.

Andrej Brglez, predsednik AMZS, je izpostavil, da je promet ekipno delo ter da lahko prav vsak stori marsikaj za večjo prometno varnost in boljšo pretočnost na naših cestah.

Bratušek: »Za spremembo vzorcev vedenja v prometu pomembni zgled, razumevanje in ozaveščanje«

Osrednja govorka ministrica za infrastrukturo je izpostavila pomen tovrstnih aktivnosti za večjo varnost v cestnem prometu: »Vsaka pot se začne s prvim korakom. Tudi gibanje, iz katerega je zrasel Zavod Reševalni pas, se je začelo s korakom, pravzaprav dobesedno tekom po avtocesti, gasilca- reševalca Anžeta Albrehta, ki nam je vsem dal misliti o tem, kako ravnamo in se obnašamo v prometu, ko se zgodijo nesreče in zastoji. Anže Albreht je odličen zgled aktivnega državljana, ki ni zgolj ugotavljal, kako slabe so razmere in tarnal nad njimi, ampak je stopil v akcijo. 

Njegova prizadevanja so obrodila sadove – kot kažejo izkušnje, smo se vozniki v desetletju delovanja zavoda Reševalni pas večinoma naučili, da moramo v primeru nesreč in zastojev na cestah omogočiti reševalnim vozilom, da čimprej in brez ovir pridejo do mesta nezgode in pomagajo ponesrečenim. Stanje še ni idealno, je pa bistveno boljše, kot je bilo pred desetimi leti. Ta projekt je čudovit primer, kako so za spremembo vzorcev vedenja v prometu pomembni zgled, razumevanje in ozaveščanje ter hkrati jasen dokaz, da pozitivnih družbenih premikov ne moremo sprožiti z zaostreno kaznovalno politiko. Reševalni pas je dober primer, kako lahko koristno in učinkovito sodelujeta država in civilna družba. 

Z razvojem tehnologije dobiva promet venomer nove razsežnosti, prometne navade se spreminjajo, na ceste prihajajo nove vrste prometnih sredstev, uvajajo se elementi pametne infrastrukture, spreminjajo se prometna pravila. Izkušnje pri projektu "Ustvarimo reševalni pas" bodo še kako dobrodošle pri snovanju rešitev, ki bodo delovale za skupno dobro: za dvig prometne kulture in z njo varnosti v prometu. 

Iskrena hvala gospodu Anžetu Albrehtu, ustanovitelju Zavoda Reševalni pas ter vsem, ki ste v teh desetih letih neutrudno in vztrajno ozaveščali, kako lahko vsak posameznik s pravilnim razvrščanjem dobesedno rešuje človeška življenja.« 

Ko hitrost vožnje na avtocesti pade pod 60 km/h, se razvrstimo skrajno levo oziroma skrajno desno in tako omogočimo pot intervencijskim vozilom.

Jasno je bilo tudi sporočilo Anžeta Albrehta, ki je po dogodku pred desetimi leti ustanovil Zavod Reševalni pas:

Mineva deset let od našega posredovanja na avtocestnem odseku Logatec-Unec, kjer smo gasilci morali peš utirati pot gasilskemu vozilu. Ta dogodek je v meni sprožil alarm, da je potrebno ljudi ozavestiti, kaj je, kako ga in predvsem ZAKAJ je reševalni pas potrebno ustvariti v vsakem zastoju. Reševalni pas enostavno rešuje življenja. V ozaveščanje je bilo do danes vloženega ogromno truda in prostovoljnega časa, a rezultati so danes zelo opazni, žal pa še vedno lahko opazujemo primitivne posameznike, ki se pomena reševalnega pasu ne zavedajo ali pa si mislijo, da je ustvarjen za njih same. Osebno verjamem, da smo spremenili veliko, obenem pa tudi, da lahko skupaj, s tukaj prisotnimi, naredimo še več in dosežemo, da bo Slovenija znana v Evropski uniji tudi kot država, v kateri vozimo kulturni vozniki in tudi od tujcev zahtevamo, da na naših avtocestah vozijo strpno in kulturno. 

Celotno sporočilo za javnost z izjavami govorcev lahko preberete tukaj

Foto: Bor Slana, STA

Video nasvet: Kaj so fantomski zastoji in kako jih preprečujemo


Video nasvet: Vozi desno, prehitevaj levo

 

Ključne besede


reševalni pasDARSPolicijaAVPministrstvo za infrastrukturoAndrej BrglezAnže Albreht