Trajnostna mobilnost in volilne (ne)obljube

Avto-moto zveza Slovenije je pred letošnjimi državnozborskimi volitvami pripravila pobude in predloge, za katere ocenjuje, da so pomembni tako zaradi dejstva, da smo na področju mobilnosti pred velikimi transformacijami, ki jih nikakor ne bo mogoče doseči brez jasno začrtane politične trajnostne mobilnostne strategije, kot reševanja podnebne krize. Mobilnost v najširšem pomenu besede namreč vstopa v novo dobo, saj v ospredje prihajajo storitve, povezljivost in umetna inteligenca – z namenom, da bi osebna mobilnost vsakega posameznika postala še bolj varna, časovno, stroškovno in energijsko čim bolj učinkovita ter ekološko sprejemljiva oziroma, poenostavljeno povedano – trajnostna.

Volitve 2022: kaj v Avto-moto zvezi Slovenije pričakujemo od nove vlade?

»V Avto-moto zvezi Slovenije ocenjujemo, da so za uresničitev cilja trajnostne mobilnosti v Sloveniji nujni ukrepi oziroma aktivnosti na treh področjih: cestna in prometno-informacijska infrastruktura, aktivno osveščanje in skrb za udeležence v prometu ter odgovornost do okolja«, pravi Andrej Brglez, predsednik največje slovenske nevladne organizacije na področju mobilnosti in nacionalne športne zveza za motošport in karting, ki združuje skoraj 84 tisoč članov.

Žal so bile mobilnostne teme v dosedanjih predvolilnih kampanjah mnogokrat spregledane, ali pa so bile »žrtev« neuresničljivih in lahkotno izrečenih obljub. Zato smo za stranke, ki se na tokratnih državnozborskih volitvah potegujejo za glasove volivk in volivcev, pripravili spletni vprašalnik, pri katerem smo se osredotočili na predloge in ukrepe, s katerimi lahko politika, s pomočjo zakonskih, ekonomskih in drugih vzvodov, pripomore k hitrejšemu napredku na poti v mobilnost prihodnosti. Vprašanja niso puščala veliko manevrskega prostora za zatekanje k splošnim stališčem, saj so izzivi na tem področju dovolj pereči, pa tudi že dovolj dolgo znani, da je skrajni čas za konkretne odgovore, kako jih bomo rešili.

Podpora pobudam in predlogom, a tudi pomenljiv molk

Na spletni vprašalnik je odgovorilo deset strank (navedene so po vrstnem redu pošiljanja odgovorov):

Slovenska demokratska stranka (SDS), Socialni demokrati (SD), Resni.ca, Levica, Nova Slovenija - Krščanski demokrati (NSi), Slovenska nacionalna stranka (SNS), Gibanje Svoboda, Lista Borisa Popoviča - Digitalizirajmo Slovenijo (L'BP), Lista Marjana Šarca (LMŠ) in Piratska stranka Slovenije (Pirati).

Politične stranke, ki so odgovorile na naša vprašanja, so v veliki meri izrazile naklonjenost večini naših pobud, zato upamo, da si bodo, če jim bodo volivke in volivci zaupali dovolj glasov, v svojem mandatu vodenja države tudi v resnici prizadevale za njihovo uresničitev. Zavedamo se, da izzivi trajnostne mobilnosti sicer presegajo štiriletni mandat nove sestave državnega zbora in vlade, vseeno pa pričakujemo, da se politika vsaj zaveže k njihovemu udejanjanju oziroma vsaj začne z akcijskimi načrti, ki bodo izpolnjeni v prihodnjih letih.

AMZS odgovore političnih strank predstavlja s pomočjo infografik, pri čemer za vprašanja, pri katerih so morale stranke vpisati svoj predlog rešitev, dodaja opisni komentar. Brglez upa, da bodo ti odgovori in stališča volivkam in volivcem pomagali pri oblikovanju odločitve, komu 24. aprila 2022 nameniti svoj glas. Predsednik AMZS ob tem dodaja, da je pomenljiv tudi podatek, da več kot polovica strank, ki si želijo naklonjenosti volivcev, na vprašalnik ni odgovorila, čeprav je mobilnost tema, ki je pomembna za vsakega državljana – tako za dojenčka, ko ga starši odpeljejo iz porodnišnice, do zrelih let, ko si želimo, da bi čim dlje ostali mobilni.

V AMZS ob spremljanju predvolilnega dogajanja ocenjujemo, da se marsikatere politične stranke niso izneverile tradiciji – znova smo priča pravi eksploziji mnogih bolj ali manj neuresničljivih obljub in zatekanja v rabo privlačnih besed, od trajnostne mobilnosti, razogljičenja družbe, dostopne mobilnosti za vse do deljene pa električne mobilnosti in podobno, pri čemer pa so le redke stranke v svojih kampanjah bolj konkretno spregovorile o tem, kako in s kašnimi ukrepi nameravajo ustvariti pogoje, ki bodo pripeljali do uresničitve teh ciljev. Prav tako so se tem temam doslej praviloma izognila predvolilna soočenja. Kar je zanimivo in nerazumljivo – glede na to, da imamo v državi dveh milijonov ljudi 1,2 milijona avtomobilov, vozniki pa smo za državno blagajno eden najbolj zanesljivih in koristnih virov. 

V družbi se krepi zavedanje, da je urejanje področja mobilnosti nujno

Sicer pa po mnenju Brgleza opogumlja dejstvo, da je mobilnost že nekaj časa deležna precejšnje pozornosti civilne družbe. »V AMZS zaradi svojega temeljnega poslanstva, zagotavljati svojim članom varno, udobno in dostopno mobilnost ter v družbi aktivno delovati kot največji zastopnik interesov voznikov ter drugih udeležencev v prometu, mobilnostne teme vseskozi spremljamo in si prizadevamo biti konstruktiven sogovornik vsakokratni oblasti. Veseli pa nas, da so se glede teh vprašanj v zadnjem obdobju močno angažirale tudi številne druge organizacije in civilnodružbena gibanja ter predvsem mladi. Slednje je zagotovo dober pokazatelj, da se državljanke in državljani že zelo dobro zavedamo težav, povezanih z mobilnostjo. Zdaj želimo, da na tem področju tudi naši izvoljeni predstavniki ukrepajo zavzeto, odgovorno, složno in preudarno, saj tako velikih sprememb v mobilnosti, kot so pred našo družbo, brez aktivne vloge države in stimulacije ne bo mogoče doseči.« Predsednik AMZS je ob tem odločen:

Ne glede, kakšna bo prihodnja sestava državnega zbora in katere stranke bodo v koaliciji, si bomo v AMZS, tudi prek povezovanja z drugimi (civilnodružbenimi) deležniki, še naprej prizadevali, da bomo politikom s strokovnimi, nepristranskimi in koristnimi rešitvami, pripombami in kritikami pomagali tlakovati spremembe, ki bodo zagotovile sodobno in trajnostno mobilnost ne le sedanje, temveč tudi prihodnjih generacij.

Ob tem napoveduje, da bo AMZS, ko bodo znani volilni rezultati, pripravil še bolj temeljito in poglobljeno analizo odgovorov strank, ki bodo v prihodnji sestavi državnega zbora, predvsem pa vlade, in nato tudi s temi ugotovitvami seznanil javnost.  

Odgovori političnih strank na AMZS vprašalnik o izzivih trajnostne mobilnosti

Kje vidite možnosti za povečanje dostopnosti, učinkovitosti ter posledično uporabe javnih prevoznih sredstev?
Stranke izpostavljajo multimodalnost javnega transporta in (boljšo) usklajenost voznih redov. Vse stranke izražajo zavedanje, da javni promet ne bo mogel biti enako dostopen po vsej državi in da bo privlačen šele, ko bo primerljiv po času potovanja, ob enotni vozovnici, ob ustrezni frekvenci ter ustrezni (subvencionirani) ceni, glede na vrsto uporabnika. Tudi ustrezna informacijska podpora je pomembna (ena aplikacija za vse vrste prevozov). Ali drugače, bolj kot odgovor, kako in kje izboljšati javni potniški promet, da bo postal po času, denarju in udobju konkurenčen prevozu z osebnim avtomobilom, smo dobili bolj ali manj poenoteno zavedanje, da problem je in da glede na našo izrazito avtomobilsko naravnano mobilnost ni enostavno rešljiv. 

Kako bi vzpodbudili zanimanje za več skupnih voženj v osebnih vozilih? 
Skupni imenovalec deljene mobilnosti stranke vidijo v obliki različnih vzpodbud ali nagrajevanju ter z ustrezno informacijsko podporo ter parkirnimi mesti, kjer se potniki zberejo, pustijo svoja vozila in nadaljujejo skupaj. Glede na to, da je, vsaj v enem delu predvsem rednih dnevnih delovnih migracij pri nas že več let vzpostavljen dobro delujoč sistem deljene mobilnosti, ki pa je očitno dosegel svoj krog uporabnikov, bi torej za povečanje njihovega števila pričakovali predloge v obliki nove dodane vrednosti. 

Kako bi v Sloveniji povečali delež zelene energije v prometu? 
Večina strank vidi rešitev v kombinaciji električne mobilnosti in javnih prevoznih sredstev. 

Kaj predvideva program vaše stranke glede razvoja javnega elektro-polnilnega omrežja za električna vozila? 
Stranke so izpostavile razvoj predvsem prenosne infrastrukture in polnilne infrastrukture, dostopne ter enostavne za uporabo.