Volitve 2022: kaj v Avto-moto zvezi Slovenije pričakujemo od nove vlade?

Slovenski volivke in volivci bomo 24. aprila 2022 izbirali nove poslanke in poslance državnega zbora, z volitvami pa bomo dobili tudi novo oziroma 15. vlado v samostojni Republiki Sloveniji. V Avto-moto zvezi Slovenije, največji slovenski nevladni organizaciji na področju mobilnosti in nacionalni športni zvezi za motošport in karting, ki združuje več kot 83 tisoč članov, smo pripravili pobude in predloge, za katere ocenjujemo, da so pomembni tako zaradi dejstva, da smo na področju mobilnosti pred velikimi transformacijami, ki jih nikakor ne bo mogoče doseči brez jasno začrtane trajnostne mobilnostne strategije, kot reševanja podnebne krize. Nekatere pobude presegajo štiriletni mandat prihodnje sestave državnega zbora in vlade, vseeno pa pričakujemo, da se politika zaveže k njihovemu udejanjanju oziroma vsaj začne z akcijskimi načrti za njihovo uresničitev v prihodnjih letih.

Mobilnost v najširšem pomenu besede vstopa v novo dobo, saj v ospredje prihajajo storitve, povezljivost in umetna inteligenca – z namenom, da bi osebna mobilnost vsakega posameznika postala še bolj varna, časovno, stroškovno in energijsko čim bolj učinkovita ter ekološko sprejemljiva oziroma, poenostavljeno povedano – trajnostna. Ocenjujemo, da so za uresničitev tega cilja v Sloveniji nujni ukrepi oziroma aktivnosti na treh področjih:

• cestna in prometno-informacijska infrastruktura,
• aktivno osveščanje in skrb za udeležence v prometu ter
• odgovornost do okolja.

Za vse stranke, ki se bodo v predvolilnem času potegovale za glasove volivk in volivcev, pripravljamo tudi spletni vprašalnik, ki naslavlja te, po našem mnenju, pomembne teme. Ocenjujemo, da so se ta vprašanja v preteklosti (pre)pogosto izmuznila iz predvolilne javne razprave. Člane AMZS in drugo slovensko javnost bomo z odgovori strank na naš vprašalnik seznanili pred volitvami.

Cestna in prometno-informacijska infrastruktura

Investicijsko vzdrževanje in dograditev manjkajočih cestnih povezav

Država naj poskrbi, da se bodo vsi predvideni cilji in načrti v Resoluciji o nacionalnem programu razvoja prometa v Republiki Sloveniji za obdobje do leta 2030 in Strategiji razvoja prometa v Republiki Sloveniji do leta 2030, vključno z zagotovitvijo virov financiranja ter drugimi potrebnimi pogoji, uresničili.

V Avto-moto zvezi Slovenije na področju cestne infrastrukture še posebej izpostavljamo, da je treba v nezmanjšanem obsegu nadaljevati aktivnosti investicijskega vzdrževanja cest, ob tem pa dograditi manjkajoče cestne povezave, kot so avtocestni odseki proti Dolenjski oziroma Beli krajini in povezava primorske avtoceste s hrvaško, med državnimi cestami na primer sodobnejša cesta Slovenska Bistrica-Ptuj-Ormož, cesta proti Kočevju, povezava Želodnik-Vodice ter več manjkajočih in že dolgo načrtovanih obvoznic.

Avto-moto zveza Slovenije predlaga aktivnejše urejanje parkirišč oziroma prestopnih točk ob avtocestnih priključkih, z namenom spodbujanja skupnih voženj. 

Aktivno osveščanje in skrb za udeležnce v prometu

Družbenoekonomski stroški prometnih nesreč so v letu 2020 po podatkih Javne agencije RS za varnost prometa znašali skoraj 945 milijonov evrov oziroma 2,01 odstotka BDP. Tako visoke številke zlahka upravičijo vlaganja v zagotavljanje prometne varnosti.

Potrebujemo bolj natančne analize prometnih nesreč

Avto-moto zveza Slovenije ob začetku leta že vrsto let pripravlja analizo prometne varnosti za preteklo leto. Kljub napredku v zmanjšanju števila najhujših prometnih nesreč pa s stanjem nismo in ne moremo biti zadovoljni. Ob tem izpostavljamo, da bo treba za nadaljnje izboljšave na tem področju izvajati bolj kakovostno analizo vzrokov najhujših prometnih nesreč. Naša pobuda je, da bi Policija pridobivala bolj natančne in kakovostne podatke oziroma da bi potrebovali bolj natančne analize najhujših vzrokov prometnih nesreč. Policijska statistika za lansko leto denimo za vzroke prometnih nesreč s hudo telesno poškodovanimi ali umrlimi udeleženci na prvem mestu beleži »neprilagojeno hitrost« (37,1 odstotka). Na drugem mestu je »nepravilna stran/smer vožnje« (20,8 odstotka), ki je pravzaprav tudi lahko posledica previsoke hitrosti, saj lahko pride do »sekanja« ovinkov, na tretjem mestu pa navaja «neupoštevanje pravil o prednosti« (15,1 odstotka). Prav pri prvem vzroku, torej pri neprilagojeni hitrosti, nikakor ni jasno, ali to pomeni, da hitrost ni bila prilagojena dovoljeni hitrosti vožnje na cesti ali pa razmeram. Od voznikov je namreč po našem mnenju nemogoče pričakovati, da so vselej sposobni pravilno razumeti razmere na cestah ter ugotoviti, kakšna je zanje primerna hitrost vožnje in posledično prilagoditi hitrost vožnje svojega vozila tem razmeram. Brez natančnega razumevanja vzrokov za nastanek nesreč bodo naši skupni napori tako na področju preventive, zakonodajnih sprememb ali policijskega nadzora občutno manj ciljno pravilno usmerjeni in s tem občutno manj učinkoviti, kot bi lahko bili.

V Avto-moto zvezi Slovenije tudi menimo, da razliko v boljšem ali slabšem letnem prometno varnostnem statističnem seštevku v veliki meri naredimo prav ljudje – s svojim vedenjem in ravnanjem v prometu. Zato bi si želeli podatke, ki bi omogočali podrobnejšo raziskavo nesreč glede na posamezne vrste udeležencev v prometu, kot npr.:

• pri avtomobilistih o vrsti avtomobila, ki ga je vozil, o stanju, starosti in tlaku pnevmatik, o cesti in cestni opremi na kraju dogodka;
• pri motoristih o vrsti motorista, vrsti motorja, ki ga je vozil, o stanju, starosti in tlaku pnevmatik, o cesti in cestni opremi na kraju dogodka;
• pri kolesarjih o tem, ali je šlo za mestno kolesarjenje, športno kolesarjenje, kolesarjenje v skupini;
• pri pešcih: ali so v primeru nesreč, ki so se zgodile v temnem delu dneva, nosili svetla oblačila, odsevna telesa, ali so hodili sami ali v skupini, ...

Zasnova programa veščin vožnje za voznike seniorje

V AMZS analizah stanja prometne varnosti že nekaj let izpostavljamo, da so mladi v primerjavi z drugimi starostnimi skupinami, kljub manj vozniškim izkušnjam, vse bolj varni vozniki. Analiza starosti voznikov avtomobilov kot povzročiteljev prometnih nesreč s hudo telesno poškodbo ali umrlimi udeleženci za dvajsetletno obdobje kaže, da število povzročiteljev najhujših prometnih nesreč med najmlajšimi vozniki avtomobilov vseskozi upada. Prepričani smo, da je tako pomembno zmanjšanje števila povzročiteljev najhujših prometnih nesreč med mladimi vozniki, starimi med 18 in 24 let ter med 25 in 34 let, rezultat dodatnega usposabljanja za voznike začetnike in najrazličnejših drugih preventivnih aktivnosti. Grafični prikaz podatkov nazorno prikazuje, da pri drugih starostnih skupinah – kljub bolj varnim avtomobilom in izboljšani cestni infrastrukturi, a brez sistematičnega dela z vozniki, napredka ni oziroma pri starostni skupini 65+ število povzročiteljev celo strmo narašča.

V zvezi s tem predlagamo zasnovo programa veščin vožnje za voznike seniorje in konkreten načrt, kako te voznike spodbuditi k udeležbi na tem programu.

Učinkovito izvajanje nadzora – kaj bo država storila na tem področju?

V naših analizah prometne varnosti opažamo, da eden ključnih problemov ostaja alkohol, in to ne le pri voznikih avtomobilov, temveč tudi pri drugih udeležencih. Poleg ozaveščanja na tem področju je nujno tudi učinkovito izvajanje nadzora. V Avto-moto zvezi Slovenije sicer pozdravljamo ustanovitev avtocestne policije, a podatki vseskozi kažejo, da se velika večina prometnih nesreč z najhujšimi posledicami zgodi na regionalnih cestah in v naseljih, zato bi moral biti nadzor, kot pomemben kamenček v mozaiku prometne varnosti, učinkovit tudi na teh cestah. Naše vprašanje je, kaj bo država storila na tem področju. 

Razmislek o sankcioniranju kršiteljev prometnih predpisov – povzročiteljev hudih prometnih nesreč

V zvezi z alkoholom in tudi drugimi nerazumnimi dejanji, kot je neuporaba varnostnega pasu, zaščitne čelade ipd., kar bi lahko pripomoglo k ublažitvi posledic prometnih nesreč, bi v Avto-moto zvezi Slovenije predlagali razmislek o sankcioniranju kršiteljev prometnih predpisov, še zlasti, če gre za povzročitelje hujših prometnih nesreč, v obliki višjih zavarovalnih premij, tako za zdravstveno zavarovanje kot zavarovanje vozil.

Skrb za okolje

Večji delež zelene energije

Zmanjševanje onesnaženja, ki ga povzroča promet, ni zgolj v spremembi pogona – torej prehod od avtomobilov z motorjem na notranje zgorevanje na električne avtomobile, temveč je rešitve nujno iskati v zmanjšanju števila vozil na naših cestah, kar bo prispevalo tudi k zmanjševanju zastojev oziroma k boljši pretočnosti. Treba se je namreč zavedati, da nove oblike mobilnosti, ki jih poganja elektrika, praviloma res manj obremenjujejo okolje – tako z izpusti kot s hrupom, a, vsaj v Sloveniji, pri električnih avtomobilih, e-kolesih, e-skirojih ipd. ne gre za povsem brezogljično mobilnost, kajti pri nas v sestavi virov električne energije obnovljivi viri predstavljajo premajhen delež (za končnega odjemalca le od dveh do devetih odstotkov).

Učinkovit in inovativen javni promet

Pomemben del rešitve za zmanjšanje števila vozil na naših cestah je učinkovit in inovativen javni promet, ki mora biti povsem konkurenčen osebni mobilnosti. Državo pozivamo, naj omogoči vzvode, ki bodo povečali delež uporabe javnega prevoza. Z javnim prometom, kot je danes, ki za večino uporabnikov pomeni daljši čas prevoza, manj udobja in izjemno časovno nefleksibilnost, mnogokrat pa tudi višjo ceno, ne moremo pričakovati spremenjenih mobilnostnih navad naših državljank in državljanov. 

Zmanjšanje prometa z večjo fleksibilnostjo na področju organizacije dela

K zmanjšanju prometa, emisij in nenazadnje prometih nesreč bi lahko, še zlasti v jutranjih in popoldanskih prometnih konicah, prispevali tudi z ukrepi na področju organizacije dela in delavnika. V Avto-moto zvezi Slovenije smo že pred epidemijo covida-19 predlagali, da bi zaposleni z ustrezno naravo dela vsaj določeno število ur opravili od doma in/ali prilagajali svoj delovnik (npr. ustrezna izbira časa potovanja, da se izognejo prometnim konicam). Organizacija dela v času epidemije je pokazala, da so ti ukrepi izvedljivi. Državo pozivamo, naj sama kot zaposlovalec, hkrati pa tudi s spodbudami, ki bi bile za ta namen mogoče, motivira delodajalce, naj delo organizirajo tako, da bo mobilnost njihovih zaposlenih manj obremenjujoča za okolje. 

Večja souporaba vozil

K zelenemu preobratu slovenskega prometa bi poleg učinkovitega in inovativnega javnega prometa in organizacije dela prispevale tudi spodbude za večjo souporabo vozil. Zavedamo se, da zaradi razpršene poselitve, kakršno imamo v Sloveniji, za vse njene prebivalce javni prevoz nikoli ne bo najbolj optimalna rešitev oziroma bodo kot najprimernejše prometno sredstvo še vedno uporabljali osebni avtomobil. Je pa to lahko okolju prijaznejši, bolj zaseden, del delitvene ekonomije … Treba je torej razmišljati o spodbujanju prevozov na zahtevo, združevanju voženj, multimodalnosti ipd. V Avto-moto zvezi zato državo pozivamo:

• naj pripravi konkreten in uresničljiv načrt prehoda v električno mobilnost,
• poskrbi za ustrezen razvoj elektro-polnilnega omrežja,
• zagotovi možnost plačila polnjenja na javnih e-polnilnicah prek neodvisnega sistema z veljavnimi plačilnimi sredstvi (trenutno imajo ponudniki lastne in s tem različne načine plačila, kar uporabniku otežuje uporabo e-polnilnic, in voznike morda celo odvrača od prehoda na električno mobilnost),
• določi jasno srednje- in dolgoročno politiko spodbud prehoda na e-mobilnost.

Bolj trajnostne oblike mobilnosti bi bilo mogoče spodbuditi tudi s pogoji za uporabo tretjega pasu na avtocestah (kjer bo ta na voljo), ki bi ga uporabljali vozniki električnih vozil, vozila z več potniki in javni promet.

Izobraževanje za trajnostno mobilnost

Mobilnost se izjemno hitro razvija, v prihodnosti pa bo z njo povezanih še več poklicev in zaposlitvenih možnosti. V Avto-moto zvezi Slovenije predlagamo, da se vsebine o trajnostni mobilnosti sistemsko vključijo v kurikulum – od vrtec do srednjih šol. Na ta način bi otroke in mlade ne le vzgajali v odgovorne in spoštljive udeležence v prometu, temveč bi jim z ozaveščanjem, kakšne karierne možnosti se jim ponujajo na tem področju, tudi pomagali pri izbiri poklicne poti.

Reševanje problematike vožnje v naravi

Pri Avto-moto zvezi Slovenije, ki je tudi nacionalna športna zveza za motošport in karting, se zavedamo pomena ohranjanja narave, pri čemer pa si želimo in si prizadevamo, da bi se problematika voženj v naravi, zlasti ljubiteljskih motociklistov in voznikov štirikolesnikov, uredila na primeren način – z iskanjem rešitev, ne pa, kot je vse (pre)večkrat praksa, zgolj z omejevanjem in s prepovedovanjem. 

Na pristojne institucije smo že večkrat naslovili poziv za spremembo zakonodaje, in sicer na način, da bo ukvarjanje z motošportom mogoče, seveda ob upoštevanju okoljevarstvenih smernic. Nujna je tudi poenostavitev zakonodaje. To področje sedaj urejajo kar trije zakoni (zakon o ohranjanju narave, zakon o gozdovih in zakon o planinskih poteh). Naš predlog je, da bi zakonodajalec vse uredil v enem zakonu, brez številnih podzakonskih aktov in uredb.

Želeli bi si večjo pripravljenost državnih organov na iskanje prostora za izvajanje prireditev, ki bi bil seveda podvržen posebnemu režimu. Tu ne gre le za motokros poligone, ampak tudi za območja za enduro dirke. Te privabijo še več voznikov, kot denimo motokros. Rešitev bi lahko bila regijska središča za terenske oziroma »off road« vožnje, na katerih bi npr. morali imeti motocikli dokazilo o plačani taksi, ki bi pomenila nadomestilo za uporabo okolja in obremenitev s hrupom. Prav tako bi veljalo poiskati degradirana območja (opuščene kamnolome, peskokope, glinokope), v katerih naravno okolje dopušča izvedbo prireditev in tekmovanj. Pomembno je, da bi bila takšna prizorišča izven območij Natura 2000, ekološko pomembnih ali zavarovanih območij in izven območij naravnih vrednot.

Večfunkcionalni avto-moto športni objekt

Še dodatno bi lahko problematiko voženj v naravi reševali z večfunkcionalnim avto-moto športnim objektom, ki bi omogočal amatersko športno udejstvovanje, prispeval pa bi tudi k razvoju avto-moto športa kot ene od visoko tehnoloških razvojnih panog. V Avto-moto zvezi Slovenije smo prepričani, da bi takšen objekt lahko pripomogel tudi pri prizadevanjih za večjo prometno varnost, saj bi voznikom, željnim adrenalina, omogočal, da ga doživijo v varnem športnem okolju, in ne v prometu. V Avto-moto zvezi Slovenije že imamo izkušnje tako z gradnjo kot delovanjem tovrstnih objektov, saj smo pred dobrim desetletjem na Vranskem zgradili enega najsodobnejših centrov varne vožnje v tem delu Evrope, zato verjamemo, da lahko s podporo pristojnih institucij in zainteresiranih partnerjev zaživi tudi podoben športni center.

Dirka za svetovno prvenstvo v motokrosu

Slovenija je po zaslugi štirikratnega svetovnega prvaka Tima Gajserja in številnih drugih slovenskih moto-športnikov, ki so že v preteklosti na najprestižnejših tekmovanjih osvajali najvišja mesta, svetovna motošportna velesila. Avto-moto zveza Slovenije kot krovna slovenska motošportna organizacija je že začela z aktivnostmi za organizacijo dirke svetovnega prvenstva v motokrosu, kar bo nedvomno ena največjih športnih prireditev v Sloveniji vseh časov in izjemna priložnost za njeno promocijo. Od države pričakujemo podporo za izvedbo tega športnega spektakla.