AMZS odslej pomaga tudi kolesarjem

Ena ključnih prednosti AMZS članstva je, da so storitve, prednosti in ugodnosti vezane na osebo, torej na člana, in ne na vozilo oziroma prevozno sredstvo. To med drugim pomeni, da AMZS zagotavlja pomoč članu ne glede, ali vozi avtomobil, motor, avtodom, kombi …, in četudi vozilo ni v njegovi lasti. Ob vse večji priljubljenosti kolesarjenja, tako z navadnimi kot električnimi kolesi, in z namenom, da bi AMZS zagotavljal pomoč svojim članom pri različnih oblikah njihove mobilnosti, pa je z letošnjim letom svojo storitev pomoči na cesti razširil še na kolesa.

Tudi pri kolesih je odslej tako, kot je pri avtomobilih, motorjih, mopedih, avtodomih, kombijih … Če bo mogoče, bo mehanik okvaro takoj odpravil, sicer pa kolo in kolesarja odpeljal na želeni naslov,

novost AMZS pomoči na cesti v Sloveniji predstavi Davorin Smodiš, vodja področja AMZS članstvo, ki ob tem poudarja, da AMZS svojim članom pomaga 24 ur na dan, vse dni v tednu. Ob tem Smodiš dodaja:

Pomoč na cesti si je mogoče hitro in enostavno zagotoviti s klicem na številko 1987 ali s SOS gumbom v brezplačni AMZS mobilni aplikaciji. Ta vključuje tudi funkcionalnost digitalne AMZS članske kartice s pregledom članskih ugodnosti, njeni uporabniki pa so seznanjeni še s stanjem na slovenskih cestah in cenami goriv.

AMZS pomoč na cesti za kolesarje uvaja tudi z namenom spodbujanja trajnostnih oblik mobilnosti.

AMZS že dlje časa spremljamo spreminjanje mobilnostnih navad, ki se ali pa bi se v Sloveniji morale dogajati. Znanstveniki že desetletja opozarjajo, da smo z načinom življenja in vplivi, ki jih ima ta na okolje, če ne bomo sprejeli ukrepov za zmanjševanje toplogrednih plinov, na nepovratni poti. Pomemben delež negativnih učinkov na okolje prispeva promet. V Sloveniji so izpusti toplogrednih plinov, ki nastajajo v prometu, največja težava, saj se na vseh drugih področjih znižujejo ali vsaj stagnirajo, izpusti iz prometa pa naraščajo. Teh izzivov zgolj s spodbujanjem kolesarjenja in drugih oblik mikromobilnosti sicer ne bomo rešili, je pa zagotovo eden od korakov na poti do cilja, tudi z vidika zmanjšanja števila vozil v mestnih središčih,

meni Erik Logar, vodja področja varna mobilnost pri Avto-moto zvezi Slovenije. Ob spodbujanju mikromobilnosti pa ne smemo pozabiti na varnost. Ob tem izpostavlja:

Za boljšo varnost kolesarjev je, ob tehnični brezhibnosti kolesa in spoštovanju cestnoprometnih predpisov, predpogoj ustrezna kolesarska infrastruktura. Na tem področju Slovenijo čaka še ogromno dela. Problem je tudi ta, da je umeščanje kolesarske infrastrukture v obstoječe stanje pozidave ter razpoložljivega prostora na cestah izjemno težko, pogosto praktično na minimalnih mejah predpisov ali celo nemogoče. Drugi dejavnik pa je način udeležbe kolesarjev v prometu, saj je tudi pri njih marsikdaj mogoče opaziti različne oblike objestne vožnje.

AMZS bo zato v prihodnje varni udeležbi kolesarjev v prometu namenjal še več pozornosti, tudi prek različnih ozaveščevalnih vsebin v Motoreviji in na svojih digitalnih kanalih. Boljšo prometno varnost pa po Logarjevem mnenju lahko dosežemo predvsem z medsebojnim spoštovanjem:

Večina nas je v prometu prisotna v različnih vlogah – smo pešci, kolesarji, avtomobilisti, motoristi … Marsikdaj si delimo iste površine. In čeprav mora vsak udeleženec v prometu najprej skrbeti predvsem zase, moramo paziti tudi drug na drugega in se spoštovati.