Evropska raziskava o mobilnosti, navadah voznikov in izbirah v prometu

Rezultati raziskave kažejo, da večina udeležencev:

• ima nameščeni 1 ali 2 aplikaciji za mobilnost (57,3%, le 16,6 % vprašanih nima nobene),
• uporablja aplikacije za mobilnost enkrat tedensko (31,7 %) ali manj pogosto (32,3 %),
• se tako za gibanje po kraju bivanja kot izven močno zanaša na aplikacije zemljevidov (71,9 % in 74,9 %), prav tako pa uporablja aplikacije za javni prevoz (30,7 % in 27,2 %),
• uporablja aplikacije enako pogosto tako doma kot na potovanju,
• pozdravlja možnost uporabe ene aplikacije za vse oblike transporta (69,5 %).

Laurianne Krid, generalna direktorica FIA Regije: »Aplikacije za mobilnost poenostavijo dostop uporabnikov do informacij v zvezi z njihovo izbrano vrsto prevoza. Vseeno pa razmah aplikacij za mobilnost ni najbolj uporabniku prijazna rešitev, saj je preklapljanje med aplikacijami v iskanju najboljše možnosti prevoza naporno. Prisluhniti moramo želji uporabnikov po enotni aplikaciji ter urediti vse potrebno za njen zagon.«

Anketo so v 10 državah izvedli FIA Regija I avtomobilski klubi, soudeleženi v iniciativi EU Mobility Observatory. Sodelujoči klubi so: ACA (Francija), ACI (Italija), ACP (Portugalska), AMZS (Slovenija), FDM (Danska), KTA (Kosovo), MAK (Madžarska), ÖAMTC (Avstrija), RACC (Španija) in UAB (Bolgarija). Med novembrom 2019 in februarjem 2020 je v anketi skupaj sodelovalo 22.406 ljudi.

Rezultati za Slovenijo

Vprašalnik o urbani mobilnosti, različnih oblikah prevoza in sprejemanju trajnostnega koncepta mobilnosti je izpolnilo 196 Slovencev.

Večina vprašanih:

• ima nameščenih 1 ali 2 aplikaciji za mobilnost (56,37 %; nobene aplikacije nima nameščenih 20,10 % vprašanih),
• se tako za gibanje po kraju bivanja kot izven močno zanaša na aplikacije zemljevidov (76,73 % in 86,36 %), prav tako pa uporablja aplikacije za javni prevoz (34,16 % in 25,25 %),
• uporablja aplikacije za mobilnost občasno oz. enkrat mesečno (30,61 %) ali enkrat tedensko (22,45 %).

Medtem ko je večina vprašanih v omenjenih sodelujočih državah po Evropi naklonjena enotni aplikaciji za organizacijo prevozov (69,5 %), so sodelujoči v Sloveniji pri tem vprašanju razdeljeni – le dobra polovica jih podpira možnost uporabe ene aplikacije za vse oblike transporta (50,51 %).

Mobilnost kot storitev

Cilj ideje prihodnosti »mobilnost kot storitev« ni le zmanjšati število vozil na naših cestah in jih narediti okolju prijaznejša, ampak je v ospredju tudi vprašanje uporabe avtomobila. Gre za trajnostni koncept storitve večmodalne mobilnosti (souporaba avtomobila, javni prevoz, taksi, kolo), ki povezuje javne in zasebne ponudbe prevozov v homogeno in uporabniku prijazno storitev. Namesto da bi potnik vsako storitev plačal posebej, bi plačal eno storitev, ki za eno potovanje in za določeno časovno obdobje vključuje več oblik prevozov.

Pričakujemo, da nam bo digitalizacija in aplikacije omogočale lažje načrtovanje poti, iskati hkrati tudi druge oblike prevoza za naše poti, vsekakor pa ocenjujemo, da še vedno pri izbiri poti v prvi vrsti ostajata poglavitna kriterija čas potovanja ter cena potovanja, šele potem si sledijo kriteriji, kot so varnost, udobje in prijaznost do okolja. Je pa koronakriza tudi dokaz, da se lahko način uporabe prometnih sredstev zelo hitro tudi spremeni,

je rezultate raziskave komentiral generalni sekretar Avto-moto zveze Slovenije Jure Kostanjšek. Vodja področja varna mobilnost pri AMZS Erik Logar pa je dodal, da bi bila enotna aplikacija po njegovem mnenju primerna let, če bi zajemala vse oblike transporta in bi lahko uporabnik svojo pot načrtoval od začetne do končne točke z različnimi oblikami prevoznih sredstev.

Rezultati so predstavljeni v spodnjih infografikah. Modre infografike predstavljajo rezultate za vse sodelujoče države, zelene infografike pa predstavljajo rezultate za Slovenijo.