Po mednarodno vozniško dovoljenje odslej le na AMZS

Vozniki, ki so želeli urediti mednarodno vozniško dovoljenje (MVD) – AMZS izdaja MVD po dveh konvencijah: v obliki knjižice s prevodi, ki jo predpisuje Ženevska konvencija o cestnem prometu iz leta 1949 in velja eno leto, in v obliki knjižice, ki jo določa Dunajska konvencija iz leta 1968 in velja tri leta od dneva izdaje, lahko tudi manj, če slovensko vozniško dovoljenje poteče pred tem rokom –, so morali doslej na upravni enoti pridobiti fizično potrdilo in ga dostaviti v enoto AMZS, v kateri so želeli MVD urediti. Po novem je postopek olajšan, saj ima AMZS sam vpogleda v evidenco vozniških dovoljenj in tako državljanom v enote AMZS ni več treba prinašati papirnatih potrdil. 

Vozniki s slovenskim vozniškim dovoljenjem potrebujejo MVD zlasti za najem vozila, če potujejo v neevropskih državah. 

Neposredno preverjanje veljavnosti vozniškega dovoljenja preko ministrstva za javno upravo je sicer še v poskusnem obdobju do konca februarja. Med tem lahko občasno pride do tehničnih težav, zato je v takih primerih še vedno treba pridobiti potrdilo osebno na upravni enoti ali preko izdajnega mesta mednarodnega vozniškega dovoljenja (postopek je enak kot prej). Vsebinski skrbnik procesa in evidence vozniških dovoljenj je sicer ministrstvo za infrastrukturo, ki uporablja modul za varno in zanesljivo distribucijo podatkov. Kot so ob začetku novega načina izdajanja MVD izpostavili na ministrstvu za javno upravo, pa gre za prvi in vzorčni primer, da zunanja institucija, torej AMZS, zajema podatke iz uradnih državnih registrov. 

MVD po konvenciji iz leta 1949 je še zlasti priporočljivo za Japonsko, Malezijo, Tajsko in ZDA. V državah, ki so podpisnice obeh konvencij, potrebuje voznik MVD po konvenciji iz leta 1968.