Mobilni pogovor: Rabljeni namesto novih avtov?

Avtomobilski trg doživlja največji pretres v zadnjih nekaj letih, če ne celo desetletjih. Po zlatem avtomobilskem obdobju, v katerem smo kupci množično kupovali vse boljše in varnejše avtomobile, avtomobilski trgovci pobirali visoke dobičke, država pa davke, se obeta temeljita streznitev. Cene avtomobilov skokovito rastejo, dražijo se energenti, električna mobilnost pri nas pa se nikakor ne uveljavi. Če k temu prištejemo še zloveščo napoved prihodnosti, po kateri bodo v prodajnih salonih ostali le še električni avti, ki si jih ne moremo privoščiti, je avtomobilska prihodnost zares negotova. O teh - in drugih - izzivih smo se pogovarjali z Danilom Ferjančičem, ki je kot direktor največjega avtomobilskega podjetja pri nas in predsednik sekcije za osebna motorna vozila pri Trgovinski zbornici Slovenije verjetno najboljši naslov za naša vprašanja. 

52-letni Danilo Ferjančič že več kot 20 let od blizu spremlja dogajanje na avtomobilskem trgu; od leta 2005 je na čelu našega največjega trgovca z avtomobili podjetja Porsche Slovenija, ki kot prodajalec avtomobilov koncerna Volkswagen kroji avtomobilski trg pri nas že vse od časov kmalu po osamosvojitvi Slovenije. 

Do konca junija je VW pri nas zabeležil 26-odstotni padec prodaje glede na enako obdobje leto poprej. Škoda je na minus 38 odstotkih, Audi na minus 14 odstotkih, Seat na minus 33 odstotkih, VW gospodarska vozila na minus 47 odstotkih. Posledica omejenih dobav ali česa drugega? 

Zagotovo so za to krive omejene dobave, zanje pa zmanjšana proizvodnja v tovarnah. Nimamo samo mi teh težav, imajo jih vsi prodajalci avtomobilov. Nekateri še večje. Zagotovo imajo vpliv tudi vse višje cene avtomobilov, ki se povečujejo skoraj iz meseca v mesec. Vse skupaj je pokazatelj, da avtomobilski trg ne bo več takšen, ko smo ga bili vajeni v preteklosti. Novi avtomobili se zagotovo ne bodo pocenili, kar med drugim pomeni, da bo trg rabljenih avtomobilov vse pomembnejši. Pred letom 2024 se trg verjetno ne bo umiril, pa tudi po tem pričakujem manjši trg novih avtomobilov in večji trg rabljenih oziroma tudi večji uvoz rabljenih avtov. 

Omenili ste, da so med razlogi za manjšo prodajo tudi vse višje cene novih avtomobilov. Za vašo prodajno uspešnico - VW T-roc z 1,5 litrskim motorjem - smo morali na primer pred štirimi leti odšteti 24.000 evrov, danes prenovljen, a tehnično enak T-roc stane 32.000 evrov, kar je 8000 evrov oziroma tretjino več. Čemu pripisujete tak skok v cenah? Naše plače se v tem času nedvomno niso povečale za tretjino …

K temu nimam kaj dodati. Zaenkrat se trg na podražitve odziva dokaj umirjeno, naš T-roc je med najbolje prodajanimi avti pri nas. Kdor avto rabi in ga želi ter ima tudi denar zanj, ga pač kupi. Kupce, ki nimajo privarčevanega denarja ali zagotovljenih finančnih virov, bomo morali v prihodnje nagovarjati drugače, z bolj inovativnimi oblikami financiranja. Se pa tej novi avtomobilski realnosti prilagajajo tudi izdelovalci avtomobilov, ki se namesto zagotavljanja široke palete avtomobilov vse bolj osredotočajo na modele, ki jim prinašajo več dobička. Z manjšo proizvodnjo, a večjimi zaslužki na posamezen izdelan avto si zagotavljajo preživetje, ne morem pa potrditi, da je to tudi dolgoročna strategija. 

Avtomobilski izdelovalci ob pomanjkanju sestavnih delov torej dajejo prednost dražjim avtomobilom, pri katerih imajo tudi večji zaslužek. Se to dogaja tudi pri vaših znamkah?

Seveda. To je za nas in izdelovalce v teh časih edina pot naprej, zavedamo pa se, da zaradi tega trpi trg oziroma tisti kupci, ki bi sicer posegali po cenovno ugodnejših avtomobilih. Se pa to segmentiranje dogaja tako v posameznih avtomobilskih razredih kot tudi na posameznih trgih.

Mi kot majhen trg težje pridemo do določenih avtomobilov. Najboljši dokaz za to je naš VW golf, ki ima pri nas še vedno ugodnejšo ceno kot v Nemčiji, a je zato morda dobava novih golfov toliko bolj okrnjena.

Avtomobilski izdelovalci preskušajo nove poslovne modele - med temi je tudi “naročnina” na nekatere avtomobilske funkcije. Nedavno je za razburjenje poskrbel BMW, ki je najavil plačilo mesečne naročnine na gretje sedežev. Bo to res prihodnost? Da bomo morali plačevati za nekatere funkcije, ki smo jih doslej plačali ob nakupu avta? 

Na takšen model gledam iz dveh zornih kotov. Kot voznika in kupca bi me takšne stvari seveda zelo motile in tudi menim, da se bodo naši kupci na takšne poslovne modele le težko navadili. A očitno se pomikamo v to smer in sledimo računalniški industriji. Ameriški Tesla že dela s takšnim poslovnim modelom, pri čemer je kar uspešen. Zagotovo mu bodo sledili tudi ostali avtomobilski izdelovalci, čeprav od naših avtomobilskih znamk še nimamo izhodišč za pripravo tovrstnih poslovnih modelov. 

Letos ste do konca junija prodali skoraj 8000 avtomobilov vaših znamk. Od tega je bilo nekaj prek 250 električnih, kar pomeni, da imajo električni avti približno 3-odstotni tržni delež v vaši skupni prodaji. Ob takšnem tržnem deležu še vedno ne moremo govoriti o električnem preboju, mar ne? 

Ocenjujem, da bi se ta preboj zgodil lani ali letos, če ne bi prišlo do motenj v dobavi avtomobilov. Prodali bi lahko bistveno več električnih avtomobilov, če bi jih imeli. Še enkrat toliko, če sem natančnejši. Tolikšno prodajo električnih avtov smo tudi načrtovali. Okrnjena dobava nas je presenetila, saj smo celo dobili zagotovila, da naj ne bi bilo težav z dobavo najbolj iskanih avtov. Tako pa ne moremo dobiti dovolj Škodinih enyaqov in Audijevih Q4 e-tronov, po katerih je veliko povpraševanje. Tudi ostali izdelovalci se prebujajo in celotni trg električnih avtov vendarle raste, le da ne tako hitro, kot smo pričakovali. 

Pa bo trg električnih avtomobilov v naslednjih desetih do dvanajstih letih res narasel za toliko, da bodo ti avtomobili lahko nadomestili avte s klasičnimi motorji? 

Prepričan sem, da se bo to zgodilo. Prej ali slej se bosta krivulji prodaje srečali, saj prodaja avtov z motorji na notranje zgorevanje pada, prodaja električnih pa raste, ne morem pa napovedati, kdaj se bo to zgodilo. Nekateri so napovedovali, da se bo to zgodilo že čez dve ali tri leta, a v to dvomim. 

Vas bom drugače vprašal: kaj bodo vaši trgovci postavili v svoje prodajne salone 1. januarja 2035, ko ne bodo smeli več prodajati avtov z motorji z notranjim zgorevanjem?

Električne avtomobile, brez dvoma. 

Bo to pomenilo nov velikanski padec prodaje novih avtomobilov pri nas? Absolutno nemogoče se zdi, da bi slovenski avtomobilski trgovci leta 2035 prodali 40.000 novih električnih avtov …

Zakaj tako mislite? 

Ker zanje ljudje ne bodo imeli denarja in ker jih ne bodo imeli kje polniti. To sta dva več kot zadostna razloga, da se to ne bo zgodilo. Ali menite drugače? 

Če želimo uresničiti zaveze, ki smo jih dali Evropski uniji, nimamo druge poti. Tehnologija električne mobilnosti je razvita in preskušena, avtomobilski izdelovalci pa vanjo vlagajo ogromno truda in denarja. Preprosto ne bo mogoče kupiti drugačnega novega avta od električnega. Res pa je, da bodo ti morali postati cenejši.   

Ampak v zadnjih 30, 40 ali celo 50 letih se avtomobili nikoli niso cenili, le dražili so se, če seveda ne štejemo nekaterih nižjih cen zaradi davčnih sprememb?

Prepričan sem, da se bo tej ekonomski realnosti morala prilagoditi tudi avtomobilska industrija z nižjimi cenami oziroma s cenovno bolj dostopnimi avtomobili. Res je, da se doslej avti niso nikoli cenili, a zdaj gre za spremembo osnovne avtomobilske paradigme. Če bomo hoteli živeti električno-mobilno, bo morala električna mobilnost postati dostopna vsem. Za to bodo morali poskrbeti avtomobilski izdelovalci, za polnilno infrastrukturo pa bo seveda morala poskrbeti država. Brez truda na vseh straneh in ravneh pa električne mobilnosti res ne bo. 

Z vsem tem se strinjam, težavo vidim le v časovnem okvirju. Se vam 12 let, kolikor še manjka do predlagane prepovedi prodaje avtov s klasičnimi motorji, ne zdi prekratka doba? Da ne govorimo o Romuniji, Bolgariji, Hrvaški, ki so tudi članice EU, pa še bistveno bolj zaostajajo pri električni mobilnosti od nas. Tu gre za Evropo dveh ali treh mobilnostnih in okoljskih hitrosti, ki bi jo radi uravnavali z enotnim standardom. 

To je vsekakor velikanski problem, za katerega tudi jaz dvomim, da je dovolj enotna rešitev. A pogledati moramo tudi na človeštvo in okolje. Če ne bomo nekaj hitro naredili, nas kmalu ne bo več na Zemlji. Odločitev za elektro-mobilnost je korak v smer reševanja našega okolja, pa čeprav ni idealen korak. Strinjam se, da je Zemlja velika, svet pa zelo raznolik. V Afriki imajo povsem druge težave kot v Evropi … A sem optimist in verjamem v rek, da tam, kjer je volja, je tudi pot. 

Trenutno ste predsednik sekcije za osebna motorna vozila pri Trgovinski zbornici Slovenije. Pred kratkim je začela z delom nova slovenska vlada; ste že vzpostavili stik z ustreznimi predstavniki nove vlade?  

Ne, pravega stika z novo vlado še nismo imeli, se bo pa to moralo zgoditi prav kmalu. Odprtih vprašanj in izzivov imamo veliko. V ospredju je trajnostna mobilnost, nas pa seveda zanima strategija vlade, pa bližnji in daljni ukrepi na tem področju. Slišali smo, da želi nova vlada združiti Eko sklad in Podnebni sklad. Doslej je bilo sogovornikov na tem področju veliko, Eko sklad je delal po svoje in nas ni upošteval. Druga konkretna naloga je boljša ureditev ravnanja z izrabljenimi avtomobili, ki naj bi bilo zajeto v novem zakonu o ravnanju z odpadki. Skratka, dialog z novo vlado je nujen in ga že komaj čakamo.