1987
+386 1 530 53 53
Miha Kralj velja za pionirja elektronske glasbe – ne le v Sloveniji, temveč tudi v nekdanji skupni državi. Mnogi še danes radi prisluhnemo pesmi Sava šumi, enemu njegovih prvih hitov iz časov delovanja v skupini Dekameroni. V pogovoru se glasbi seveda nismo mogli izogniti, a v ospredju je bila izkušnja njegove družine oziroma sinova nesreča z električnim skirojem. Predvsem z namenom, da bi bilo podobnih zgodb čim manj.
Na pogovor smo vas povabili kot dolgoletnega člana AMZS, predvsem pa zaradi vaših prizadevanj za osveščanje o uporabi zaščitne čelade pri vožnji z (e-)skirojem. Nam lahko zaupate izkušnjo vaše družine ob sinovi nesreči?
Moj sin Mark je imel lani pri devetnajstih letih hudo nesrečo z električnim skirojem. Ko sem prišel v bolnišnico, sem izvedel, da njegovo življenje visi na nitki, saj je utrpel hude poškodbe glave. Ko vidiš otroka na aparatih in ne veš, ali bo preživel ali ne … To je zares grozljiva izkušnja. K sreči se je Markovo stanje hitro začelo izboljševati in se je z veliko sreče »izvlekel« brez hujših posledic. Ko sva se kasneje pogovarjala, kako je prišlo do nesreče, se vsega sploh ni spominjal. Ko so se s prijatelji vračali z zabave, se je z e-skirojem peljal po cesti, nato pa se je, ker se je umikal avtobusu, zaletel v steber pri knjigarni Konzorcij. E-skiro si je sposodil, ker je hotel hitreje priti do trgovine po vodo. Mene je sicer že pred časom prosil, naj mu ga kupim, a mu ga, ravno zaradi večjega tveganja za nesrečo, nisem hotel. Verjetno je splet okoliščin, h kateremu je prispevalo tudi, da e-skiroja ni bil vajen voziti in da ni imel čelade, povzročil tako hudo nesrečo in tako resne poškodbe.
Na kakšen način bi po vašem mnenju lahko prispevali k večji uporabi čelade? Ne glede na vse osveščanje še vedno mnogi, tudi mlajši od 18 let, pri vožnji s kolesom ali skirojem ne uporabljajo čelade.
Mnogi se ne zavedajo ali pa se nočejo zavedati, kako nevarna je vožnja e-skiroja. Lahko vam povem izkušnjo iz časa, ko sem Marka obiskoval v bolnišnici. Ko sem nekega dne šel proti kliničnemu centru, sem srečal gospoda, starega okoli 45 let, z e-skirojem in brez čelade. Ogovoril sem ga in vprašal, zakaj je brez čelade. Pa mi je odgovoril oziroma se celo pohvalil »ah, saj sem že dvakrat padel«. Marsikdo ne ve, da se z e-skirojem, četudi uporabiš zavoro, ne moreš takoj ustaviti – višje kot so hitrosti, daljša je zavorna pot. Potem pa je tu še zgled odraslih. Če odrasli ne uporabljajo čelade, kako jo bodo potem mlajši!
Po Markovi nesreči sem, tudi v pogovorih s prijatelji, veliko razmišljal, kaj bi lahko naredili, da bi več ljudi, tako otrok kot odraslih, uporabljalo čelado. Opažam, da so nekateri otroci doma »položeni v vato« in zato bolj ranljivi. Tudi pasti je namreč treba znati na način, da se ublažijo posledice. Menim, da bi morali otroke pri športni vzgoji bolj navajati h gibčnosti. Ali pa jim priporočiti trening borilnih veščin, saj te tam naučijo, kako pasti. In potem morda v nekih situacijah povsem podzavestno reagiraš tako, da se zaščitiš. Tudi sam sem pred časom padel s kolesom. Ker sem v mladosti treniral judo, sedaj pa karate, mi je to zelo pomagalo in nisem imel hujše poškodbe. Mi je pa bila ta nesreča opomin, da sedaj, tudi za v trgovino in krajše poti s kolesom, uporabljam čelado.
Nadalje sem razmišljal, da bi bilo treba tudi za vožnjo z e-skirojem v šoli opraviti izpit (podobno kot za kolo) ali pa organizirati predavanja za šolarje. Predavatelj ne bi bil le nekdo, ki pozna prometne predpise in vožnjo, temveč še kdo iz rehabilitacijskega centra Soča, tudi z videii poškodb oziroma kaj se lahko zgodi in koliko časa človek po hudih poškodbah potrebuje za rehabilitacijo. Ob nakupu e-skiroja bi moral biti obvezen nakupu čelade. Morda bi ob nakupu skiroja v trgovini kupec rešil kratek test, s katerim bi preveril svoje znanje ali se kaj novega naučil, kar bi mu pomagalo pri vožnji. Tiste, ki bi bili pri testu zelo uspešni, bi lahko tudi nagradili s praktičnimi nagradami. Nenazadnje pa bi morda morali več ozaveščati o višini kazni. Ker ko veš, da boš moral plačati 600 ali 1200 evrov, se zamisliš. In tudi to bi moral biti del vzgoje, da starši teh kazni ne poravnajo namesto otrok, temveč jih morajo mladi sami.
Video: Električna (ne)varnost
Vam je AMZS, odkar ste član, že kdaj pomagal?
Z AMZS pomočjo na cesti sem imel doslej dve izkušnji. Ena je bilo napačno točeno gorivo, ko sem namesto dizla natočil bencin. Drugič pa je bila težava v ventilu. Bil sem sredi mesta, ko je začel avto »cukati«. In spet me je rešil AMZS. Kar je zanimivo – obakrat je prišel isti mehanik, čemur sva se prav nasmejala. Sva bila potem že skorajda prijatelja.
Zakaj ste se včlanili v AMZS?
Povsem enostavno: za tako majhen znesek – tako velika podpora.
Glasba vas spremlja skorajda vse življenje. Tudi med vožnjo? Kakšno glasbo radi poslušate v avtu?
Ko vozim, večinoma poslušam svojo glasbo, tisto, na kateri trenutno delam, da jo lahko potem popravljam. Da se odpočijem, pa rad poslušam radio, od poročil do glasbe. Se je pa treba zavedati, da poslušanje glasbe oziroma radia med vožnjo vpliva na zbranost. Problem je lahko tudi glasnost, saj ne slišiš zvoka motorja avtomobila in vsega zunanjega dogajanja. Tudi različne zvrsti glasbe imajo različne vplive na človeka. Nekatere te kar »potegnejo«, da se z mislimi oddaljiš od vožnje. Tu bi bila morda rešitev v tehnologiji, da avto ne bi dopuščal višje glasnosti, kot je še sprejemljiva za varno vožnjo.
Kako si predstavljate mobilnost prihodnosti?
Verjetno bo varnost boljša, ampak bo zelo draga. Sicer pa, malo za šalo, malo zares: imeli bomo leteče skiroje in kolesa ter robotke, ki bodo namesto nas hodili v trgovino.
Kaj v prihodnosti pričakujete od AMZS?
AMZS je že sedaj dosegel zelo visoko raven. Morda bi v reviji uvedli kotiček za mlade, z njim prilagojenimi vsebinami. Pa lahko bi organizirali veliko srečanje z namenom ozaveščanja o varni vožnji z e-skirojem.
