#Srečanja: Prvega ne pozabiš nikoli

Aleš Krajnčan je predsednik Citroën kluba Slovenije, strasten zbiratelj mini modelov avtomobilov in starodobnikov ter tudi dolgoletni član AMZS. Njegov prvi avto citroën dyane ali po slovensko diana, ki jo je podedoval od očeta, še vedno ostaja avto za vsa njegova potovanja. Eno od njih mu ostaja v lepem spominu tudi zaradi AMZS – klic na 1987 in prevoz francoske lepotice domov v Ljutomer je bil urejen brez zapletov.

Nam poveste kaj več o pomoči AMZS na vašem lanskem potovanju s Citroënovo lepotico diano?

Z našo zanesljivo in neustrašno diano smo z družino brezskrbno prevozili že dobršen del Evrope. Nikoli nismo naleteli na kakšno resnejšo nerešljivo situacijo, čeprav ima diana na grbi že več kot pol milijona prevoženih kilometrov. Na lanski poti Citroën kluba Slovenije po slovenski obali pa se je iz motorja pričelo pojavljati šumenje, nato pa ropotanje. Odločil sem se, da ne bom tvegal uničenja motorja, zato sem ob povratku domov na avtocesti poklical AMZS. Diana je varno prispela v domačo garažo, kjer jo je kaj hitro doletela "operacija na srcu" in transplantacija. Ležaji na glavni gredi so bili obrabljeni.

Dotlej pomoči na cesti niste potrebovali?

Že kot maturanta naju je s soprogo na prvem skupnem dopustu, ko sva se vračala s svetovnega srečanja spačkarjev z Nizozemske, rešil italijanski avto klub. Odvlekli so naju in avto do bližnjega mesta, kjer sva našla upokojenega mojstra. Popravil nama je avto in nama ponudil še prenočišče, hrano in pijačo. Nepozaben večer! Čez dve leti sva ga obiskala z obnovljeno diano in prleškim vinom.

Ali ste vedeli, da ... 
AMZS pomoč na cesti v tujini vključuje celotno Evropo in tudi Severno Afriko in Bližnji vzhod.

Od kdaj ste član AMZS in zakaj ste se včlanili?

Član sem že od samega začetka šoferske kariere, torej več kot 20 let. Imam članstvo Plus, razširjeno na vse tri šoferje v družini, po novem tudi hčerko. Včlanjen sem v prvi vrsti zaradi usposobljenih mojstrov na tehničnih pregledih v Murski Soboti, ki imajo čut za starodobna vozila. Popust je seveda dobrodošla reč, sploh za nas, okužene s Citroënovim virusom, saj se je skozi leta v garaži nabralo kar nekaj avtomobilov. Dodaten bonus je občutek varnosti, ko veš, da v težavah ne boš sam.

Zakaj ste tako navezani na diano in kako je sploh prišla v vaše roke?

Cimos Citroën Diano, narejeno v slovenskem Šempetru leta 1977, je istega leta kupil moj oče. Prvih 20 let je služila kot družinski avto, oče nas je z njo redno zapeljal v Dalmacijo, tudi s čolnom na prikolici. Leta 1997 sem jo v roke dobil jaz in jo z veliko vneme, s pomočjo klubskih prijateljev in kljub študentskem proračunu počasi v celoti prenovil.

Od takrat naprej je bila diana vedno avto za družinska potovanja. Tudi ko smo potovali še štirje, je brez težav pogoltnila prtljago za večtedensko kampiranje. Zanesljivo nas je popeljala od Grčije do Nordkapa, od najbolj zahodne točke Evrope do Črnega morja, od Portugalske do Romunije, od Bolgarije do Švedske, na Škotsko, večkrat na Korziko … Pozimi, ko je ne vozim, poskrbim za vzdrževanje, in tudi zato je takšna kot takrat, ko sem jo obnovil – kljub vsaj 10.000 prevoženim kilometrom na leto.

Dogodivščin se je zagotovo nabralo veliko. Se katere še posebej radi spominjate?

Izpostavim lahko nočitev na kmetiji na škotskem otoku Skye, kjer smo z dovoljenjem kmeta postavili šotor. Idila kot v risanki Bacek Jon! Zjutraj nam je gospodar povedal, da mora poskrbeti za živino, nam dal sveže mleko, povedal, da je hiša odklenjena, dal navodila, kako najti kopalnico, in s svojim modrim land roverjem za par ur izginil. In tako je bilo zmeraj in povsod – nikoli nismo imeli slabih izkušenj – ,  potovanje z diano nekako privlači pozitivne ljudi. Naslednji projekt: Islandija.

Kot lastnik številnih starodobnikov se radi ozirate v preteklost. Kaj pa v prihodnost? Kako si predstavljate mobilnost prihodnosti?

Vsekakor električno, a le v povezavi z neko samooskrbo energije, saj če elektrika prihaja iz Šoštanja, ni avto nič čistejši od dizla. Citroënov pristop poceni električen avto za vse, kot je nov ami, se mi zdi zelo zanimiv. Upam, da ga uvoznik pripelje k nam, saj bi ga za dobrih šest tisočakov nemudoma kupil.

Kako kot dolgoletni član spremljate razvoj AMZS in kaj od AMZS pričakujete v prihodnje?

Da gre v koraku s časom in še naprej skrbi za tehniško dediščino. Lepo bi bilo, če bi bili vsi delavci na tehničnih pregledih tako uvidevni do starodobnikov. Morda pa bi lahko mlade med njimi spoznali s temi avtomobili v kakšnem sodelovanju Citroën kluba Slovenije in AMZS.

In še za konec – kakšen voznik ste? Ste, ko vozite npr. diano, drugačen voznik kot takrat, ko vozite avtomobil mlajšega letnika?

Sem defenziven voznik. Do službe imam v eno smer 42 kilometrov, večinoma po avtocesti. Če povem, da do delovnega mesta potrebujem natanko enako časa z diano ali citroënom C5, ki ima 130 konjev več, je vse jasno ... Na prazni in zaviti, veleslalomski cesti z veseljem "položim kakšen ovinek", a zelo v mejah normale. Menim, da vožnja starejšega, počasnejšega avtomobila človeka izšola za vožnjo novega: več pogledov v ogledalo, več predvidevanja drugih udeležencev v prometu, večja previdnost pri prehitevanju ipd.

Imate tudi vi zanimivo izkušnjo z AMZS? Delite jo z nami in ostalimi člani AMZS: pišite na naš elektronski naslov clanstvo@amzs.si ali motorevija@amzs.si.