Slovenščina bo v avtih obvezna!

Z velikim veseljem lahko zapišemo, da je pobuda o obvezni uvedbi slovenščine v avtomobile, ki so jo pred dvema letoma sprožili Avto-moto zveza Slovenije, Zveza potrošnikov Slovenije in Sindikat Glosa, obrodila konkretne sadove. V predlogu zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o javni rabi slovenščine je namreč tudi člen, ki govori, da morajo imeti operacijski sistemi in grafični ter govorni uporabniški vmesniki v elektronskih napravah omogočeno izbiro slovenščine in uporabo slovenskega črkopisa. Povedano drugače: v prihodnje bodo morali znati slovensko vsi avtomobili, ne glede na poreklo ali tržni delež. Naš trud se je torej poplačal; noben slovenski voznik ne bo več v nevarnosti zato, ker ne razume varnostnih sporočil v tujem jeziku. 

Kot smo v Motoreviji že pisali, nam sodobni avtomobili med vožnjo sporočajo veliko bolj ali manj pomembnih informacij - in od voznika zahtevajo tudi aktivno upravljanje oziroma vnos ukazov. Zmogljivi multimedijski sistemi z razvejanimi izbirniki, informacijski zasloni s številnimi sporočili, pa tudi asistenčni sistemi z različnimi nastavitvami in informacijskimi oziroma varnostnimi sporočili zahtevajo voznika, ki spremlja oziroma prebira, predvsem pa razume, kaj mu avto želi povedati. Če voznik ne razume izrazov, ki opisujejo frekvenčno območje radijskega sprejemnika v avtu, to ni velika težava, če pa ne razume sporočila na informacijskem zaslonu, da radarsko tipalo - in s tem sistem za preprečevanje naleta - zaradi umazanije ne deluje, pa ima nerazumevanje lahko hujše posledice. 

Avtomobilski izdelovalci so se že prej odzvali na našo pobudo

To je bilo tudi glavno vodilo naše pobude oziroma akcije, čeprav so jo morda nekateri iz avtomobilske industrije razumeli kot napad nanje. A priznati je tudi treba, da so po objavi naše pobude - in še precej pred objavljeno namero, da bo to področje uredil zakon - marsikateri avtomobilski izdelovalci prostovoljno pohiteli s postopki za uvedbo slovenščine v njihove avtomobile: v letu dni od naše prve pobude do drugega preverjanja stanj na trgu je slovenščino v svoje avtomobile vpeljalo kar nekaj avtomobilskih izdelovalcev, ki je prej niso imeli, nekateri pa so nam podali časovni termin, kdaj bodo to storilei - tudi o tem smo v Motoreviji pisali. 

Na voljo dovolj časa za uveljavitev

Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o javni rabi slovenščine morajo seveda sprejeti poslanci v Državnem zboru. Kdaj se bo to zgodilo - in kdaj bo zakon začel veljati - ne moremo napovedati, bo pa obveza vpeljave slovenščine v avtomobilske vmesnike začela veljati še precej pozneje. V prehodnih in končnih določbah predloga zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o javni rabi slovenščine je namreč zapisano, da se določbe, ki govorijo o obvezni rabi slovenščine v operacijskih sistemih in grafičnih ter govornih uporabniških vmesnikih v elektronskih napravah, začnejo uporabljati 18 mesecev od uveljavitve zakona oziroma 30 mesecev od uveljavitve zakona, če gre za govorne uporabniške vmesnike v elektronskih napravah. Ta zamik se zdi dokaj dolg, a je v resnici pričakovan in racionalen, saj morajo imeti avtomobilski izdelovalci na voljo dovolj časa, da prevedejo vse svoje vmesnike in informacijske sisteme - tisti, ki doslej tega seveda še niso storili. Za poslovenjenje govornih uporabniških vmesnikov v elektronskih napravah - kamor na primer štejejo digitalni asistenti v številnih sodobnih avtomobilih, bodo imeli izdelovalci 30 mesecev časa, kar je glede na zahtevnost in kompleksnost prevodov in sinteze govora, ki upošteva jezikovni korpus, pričakovan rok. Vsekakor se že veselimo, da se bomo lahko v prihodnje z avtomobili pogovarjali tudi v slovenskem jeziku. 
Še nekaj velja opozoriti; obveznost vpeljave slovenščine v operacijske sisteme in grafične ter govorne uporabniške vmesnike ne velja za “modele elektronskih naprav, ki so bili dani na trg Republike Slovenije pred začetkom uporabe prvega odstavka 15.a člena zakona.” Tudi to določilo je razumno in pričakovano, saj je tehnično nemogoče vpeljati slovenščino v avte, ki se že vozijo po naših cestah. 

Kaj pravi predlog novega zakona? 

Predlog novega zakona o slovenščini v avtomobilih v različnih členih pravi takole:

Med prvotnimi predlogi novega zakona tudi velikanski odpustki

Ko smo prejeli prvi osnutek predloga zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o javni rabi slovenščine, smo v njem kot dopolnilo novega 15.a člena našli tudi zanimivo besedilo, ki bi, če bi bilo sprejeto, izničilo ves naš trud o vpeljavi slovenščine v avtomobile. Nekdo je namreč predlagal, da “Omejitev iz prejšnjega odstavka ne velja, če ponudnik ali prodajalec elektronske naprave izkaže, da elektronska naprava ni namenjena dostopu do storitev informacijske družbe ali da elektronska naprava ni narejena za množični trg ali namenjena za splošno rabo, ali če ponudnik ali prodajalec elektronske naprave izkaže, da ima manj kot 10-odstotni tržni delež na slovenskem trgu.” V praksi bi to pomenilo, da morata imeti poslovenjene uporabniške vmesnike le avtih dveh avtomobilskih znamk, ki imata pri nas več kot 10-odstotni tržni delež, ostale znamke pa ne. Ti dve znamki sta Škoda in Volkswagen, ki pa tako ali tako že dolgo znata slovensko. 
Kdo je predlagal takšno izjemo, lahko le ugibamo, a smo zadovoljni, da je v končni obliki, o kateri bodo odločali poslanci državnega zbora, ni več!