Avto-moto zveza Slovenije in Zveza potrošnikov Slovenije sta v začetku lanskega leta sprožili pobudo “slovenščina v avtomobilih”, s katero sta od avtomobilskih zastopnikov in uvoznikov zahtevali, naj informacije in podatke infozabavnih, navigacijskih in informacijskih sistemov v avtomobilih, ki so namenjeni prodaji na slovenskem trgu, prevedejo v slovenski jezik. Pobuda je obrodila sadove, saj je lani septembra Ministrstvo za kulturo pozvalo avtomobilske uvoznike, da morajo najpozneje v roku šestih mesecev poskrbeti za ustrezne prevode vseh uporabniških vmesnikov v slovenski jezik. Preverili smo, kaj se dogaja z našo pobudo.
Po pozivu Ministrstva za kulturo avtomobilskim uvoznikom je Državni zbor RS konec lanskega februarja sprejel Resolucijo o nacionalnem programu za kulturo 2022–2029, kjer je v poglavju “Slovenski jezik in jezikovna politika” med drugim zapisano tudi: “Treba je sistematično skrbeti za prisotnost slovenščine v digitalnem okolju, tj. da se bo slovenščina enakovredno s tujimi jeziki uveljavila v različnih aplikacijah (vmesnikih v elektronskih napravah, npr. avtomobilih, telefonih), kot to določa drugi odstavek 20. člena Zakona o javni rabi slovenščine.”
Sredi lanskega oktobra so se predstavniki Ministrstva za kulturo, Zveze potrošnikov Slovenije in Sindikata Glosa sestali z vodstvom Sekcije za osebna motorna vozila pri Trgovinski zbornici Slovenije in avtomobilske uvoznike še enkrat pozvali, naj v prihodnjih šestih mesecih dosledno poskrbijo za ustrezne prevode vseh uporabniških vmesnikov oziroma za to, da bodo vse informacije, ki so v elektronskih napravah avtomobilov namenjene uporabniku, podane tudi v slovenščini – zlasti v novih, če je to možno, pa tudi v obstoječih avtomobilih. Na sestanku so problem prikazovanja varnostnih in drugih obvestil v avtomobilih prepoznali tudi uvozniki avtomobilov, ki so povedali tudi, da si prizadevajo, da bi vsi avtomobili v Sloveniji znali “slovensko” in da bodo s prizadevanji nadaljevali tudi v prihodnje.
Vse več avtomobilov s slovenskimi prevodi
Čeprav po nekaterih razlagah vpletenih poziv Ministrstva za kulturo, naj uvozniki v šestih mesecih poskrbijo za prevode, ne pomeni zakonsko določenega časovnega roka, lahko potrdimo, da je večina uvoznikov tistih avtomobilskih znamk, pri katerih še nimajo slovenščine med izbirnimi jeziki v svojih uporabniških vmesnikih, v tem času res naredila korak naprej. Približno pol leta po tem dogajanju smo jih o tem namreč povprašali - in prejeli razveseljive odgovore.
Pri Citroenu in Peugeotu, ki sta med avtomobilskimi znamkami z največ uporabniki pri nas, so v tem času že predstavili prva nova avtomobila z možnostjo izbire slovenščine: pri Citroenu je to C4, pri Peugeotu pa novi 308. Odslej bodo vsi na novo predstavljeni avtomobili tega koncerna znali slovensko.
Tudi pri Toyoti se končno nekaj dogaja na tem področju. Njihovi predstavniki so nam na naše vprašanje odgovorili tako: “Pobudo za prevod avtomobilskih sistemov in obvestil smo že pred leti podali izdelovalcu Toyota Motor Europe. Nekaj časa je trajalo, a prva vozila z možnostjo izbire slovenskega jezika multimedijskih obvestil pridejo k nam jeseni in sicer z novo toyoto corollo cross."
Pri prav tako japonski Mazdi bo na “slovenske” avtomobile treba še malo počakati: aprila prihodnje leto bo možnost izbire slovenskega jezika najprej dobila mazda 3, avgusta prihodnje leto mazda CX-30, novembra prihodnje leto pa še najnovejša mazda CX-60.
Pri Subaruju, ki v Sloveniji svoje avtomobile prodaja prek italijanskega distributerja Subaru Italia, so seznanjeni s to zahtevo, a hkrati poudarjajo, da doslej niso dobili uradne zahteve za uvajanje slovenskega jezika v njihove avtomobile - verjetno zato, ker niso člani Sekcije za osebna motorna vozila pri Trgovinski zbornici Slovenije. Se pa zavedajo težave in se trudijo, da bi izdelovalec prevod uporabniških vmesnikov v slovenski jezik uvrstil med prioritetne naloge.
Ostali avtomobilski uvozniki, na katere smo naslovili vprašanja o tej problematiki, so nanje odgovorili v skupnem odgovoru vodstva Sekcije za osebna motorna vozila: “Zastopniki vseh znamk v Sloveniji želimo in si tudi prizadevamo, da bi naši avtomobili "govorili" slovensko in imeli v domačem jeziku tudi vse menije ter opozorila, zato so o problematiki obvestili svoje matične tovarne in jih zaprosili za čimprejšnjo razrešitev omenjene problematike. Dogovorili smo se, da se čez približno šest mesecev ponovno sestanemo in analiziramo takratno stanje ter sprejmemo dodatne sklepe - ukrepe za pospešitev uvajanja slovenskega jezika v avtomobilske menije. V tem šestmesečnem obdobju so nekateri uvozniki že dobili potrditev, da se bodo v novih vozilih v bližnji prihodnosti že nameščali tudi “slovenski meniji”.”
Pomemben korak v smeri večje varnosti
Ugotovimo torej lahko, da je naša pobuda “Slovenščina v vse avtomobile” obrodila sadove; izdelovalci avtomobilov se zavedajo težave sporočil v avtomobilih v tujih jezikih in se jih trudijo tudi odpraviti - nekateri bolj zavzeto, nekateri malo manj. Zavedati pa se je tudi treba, da je v starejših avtomobilih oziroma avtomobilih z multimedijskimi sistemi, ki danes ne znajo slovensko, nemogoče prevesti sisteme v slovenski jezik. Povedano drugače: vaš avto vam bo podajal informacije v tujem jeziku še naprej, četudi so te v novejših avtomobilih iste znamke že v slovenščini. A ne glede na to ocenjujemo, da je bila naša pobuda koristna in da je narejen pomemben korak naprej!