AMZS ima najboljšo ekipo mehanikov za pomoč na cesti v Evropi

Če boste člani AMZS potrebovali pomoč na cesti, vam bo pomagala najboljša ekipa mehanikov v Evropi. Ekipa AMZS je bila namreč najboljša na mednarodnem tekmovanju in usposabljanju za odličnost cestnih patrulj FIA Road Patrol Training for Excellence, ki ga je letos gostil luksemburški avtomobilski klub ACL. Mehanik Miha Setnikar in tehnični inštruktor Sašo Tomažič sta v ostri konkurenci 14 ekip evropskih avtomobilskih klubov prikazala največ znanja, komunikacijskih veščin, širokega razumevanja mobilnosti in navdušila še s stolom ter vodo, ki sta ju ponudila voznikom, medtem ko sta iskala pregorele varovalke, menjala tipala na električnih kolesih in brskala po elektronskem drobovju električnih vozil.

Na tehnološko zahtevnem tekmovanju, ki poteka pod okriljem mednarodne avtomobilistične zveze FIA in mednarodne mreže za pomoč na cesti ARC Europe, ki jo je leta 1991 ustanovilo osem evropskih avtomobilskih klubov, danes pa zagotavlja pomoč na cesti v več kot 40 evropskih državah, so AMZS mehaniki že vrsto let med najboljšimi. Leta 2016 so zmagali na Hrvaškem, v letih 2018 in 2019 so bili v Avstriji oziroma na Nizozemskem drugi, lani pa je bilo tekmovanje zaradi epidemije covida-19 odpovedano. AMZS je usposabljanje za odličnost cestnih patrulj in tekmovanje organiziral leta 2017, potekalo je v AMZS centru varne vožnje na Vranskem.

Ob vse kompleksnejšem električno-digitalnem svetu mobilnosti je bilo letošnje tekmovanje prvič celovito usmerjeno v reševanje okvar pri električnih avtomobilih in novih prevoznih sredstvih, ki omogočajo mobilnost od vrat do vrat. Mehaniki so morali prvič na cesti pomagati tudi kolesarjem na električnih kolesih, motoristom na električnih skuterjih, veliko so se ukvarjali tudi z nestabilnimi litij-ionskimi akumulatorji cenenih električnih skirojev. Izkušeni AMZS tehnični inštruktor Sašo Tomažič pravi, da je osvojeno prvo mesto v veliki meri plod načrtnega vlaganja v znanje. Pravi, da je odličen občutek, ko za seboj pustiš močne ekipe največjih evropskih klubov: “Ta dosežek potrjuje trud, ki ga vsak dan vlagamo v razvoj znanja, da lahko dobro opravljamo svoje delo. V AMZS nas izzivi in raziskovanje tehnologije zanimajo. To počnemo s srcem in zato tako uspešno kopljemo in kopljemo ter iščemo napake, ki na kolena spravijo sodoben avto, motor, električno kolo ali pa skiro.”

Nove tehnologije zahtevajo vedno več znanja in nenehno raziskovanje

Še nikoli doslej digitalizacija in elektrifikacija nista bila tako ključni sestavni del mobilnosti kot danes. Živimo v svetu hitrih sprememb in vozimo tehnološko izjemno kompleksne avtomobile. Sašo pojasnjuje, da je razvoj neusmiljen do zamudnikov, kar je opazil tudi na tekmovanju: “Zelo močno se to izkazuje tudi v razponu oziroma raznolikosti težav. To se najbolj očitno pokaže pri kakovosti servisnih storitev. Ljudje, ki niso vlagali v znanje in v razvoj novih sistemov, imajo seveda velike težave.”

Delitev dobrih praks in specialnih orodij

Sašo izpostavi tudi pomen sodelovanja med avtomobilskimi klubi, saj ima vsaka dežela nekaj svojih prometnih posebnosti, ki izpilijo mehanike ob klicu na pomoč. Izmenjava dobrih praks je zato izjemno dragocena. “Letos smo se na tekmovanju res veliko naučili, ampak ne samo od predavateljev pri teoretičnih predstavitvah različnih tematik, temveč tudi od drugih ekip avtomobilskih klubov. Zelo zanimivo je od blizu videti, kako se pomoči lotevajo v drugih državah, kakšen način dela imajo in s kakšno opremo delajo. Videli smo denimo super kompresorje, pa odlično orodje za odklepanje, ki ga pri nas še nimamo in druge zanimive rešitve, ki jih bomo lahko implementirali tudi v naše delo. Ta izmenjava dobrih praks, idej in načinov oziroma izvedbe je zaokrožila med vsemi ekipami. Nova znanja torej nismo dobili le od predavateljev, temveč tudi drug od drugega. Mi smo precej zanimanja poželi z vrhunsko meritveno opremo podjetja Metrel. K nam so tako vsi prišli po s to opremo povezane izkušnje.”

Pomoč na cesti tudi v digitalno-električni dobi ostaja ključni steber mobilnosti

Pomoč na cesti še vedno ostaja ena primarnih nalog avtomobilskih klubov tudi pri novih oblikah mobilnosti, ki vključujejo souporabo in razširjen nabor vozil, kot so električni skiroji, kolesa in motocikli ter celo različne kombinacije osebnega in javnega prevoza. Nekdo mora pomagati ljudem. Sašo pojasni, da je to tudi ključni namen tega zahtevnega tekmovanja: “Zelo veliko okvar in napak je še vedno mogoče odpraviti na cesti. Tu govorimo predvsem o poškodbah pnevmatik, okvarah akumulatorja, pa pomoči, ko zmanjka energije - goriva ali elektrike. Ključni cilj tega tekmovanja je, da pomoč na cesti na tak ali drugačen način vozniku omogoči prihod na zastavljen cilj. Voznika je treba obdržati mobilnega. To je cilj, ki ga s svojimi storitvami, rešitvami in razvojem novih mobilnostnih konceptov nenehno zasledujemo tudi v AMZS.
Celotno tekmovanje je zastavljeno tako, da se vozniku na cesti ponudi rešitev. Na koncu naloge je ocenjevalec vedno vprašal, ali je ekipa stranki ponudila rešitev. Ponujena rešitev ni nujno odprava okvare na mestu, saj je ta lahko tako težka oziroma kompleksna, da je na cesti v 20 minutah ni mogoče odkriti in odpraviti. Zato smo pri reševanju posebno pozornost namenili zadnji reševalni minuti. V njej mora ekipa poiskati neko drugo rešitev, da voznik ne ostane na cesti. To v praksi pomeni, da smo stranki uredili prevoz do letališča in ji zagotovili, da bo za avto poskrbljeno v mehanični delavnici, v kateri bomo do voznikove vrnitve s poti dokončno odpravili napako. Veliko ekip je na tekmovanju naredilo napako, ko v odmerjenem času vozniku ni ponudilo rešitve. AMZS ekipa je vedno imela pripravljen tudi rezervni načrt, ki smo ga po potrebi aktivirali v zadnji minuti. Na koncu je pomembno, da je voznik oziroma njegova mobilnost rešena, če pa je ob tem popravljeno vozilo, je seveda še toliko boljše.”

Vsak izziv se je začel s predavanjem

Kako je od blizu videti tako tekmovanje mehanikov? Saša pojasni, da je bilo tekmovanje razdeljeno na različne sklope: “Tekmovanje je bilo razdeljeno na štiri sklope oziroma teme. Za vsak sklop smo imeli najprej izobraževanje, na katerem nam so nam natančno razložili tehnološke posebnosti določene tehnologije ali posebnosti izvajanja pomoči na cesti. Tokrat smo v teoretičnem delu podrobno raziskovali litij-ionske akumulatorske sklope, električna kolesa in tudi razširjeno pomoč na cesti za kolesarje. Električna kolesa so ravno tako zelo kompleksna, polna senzorjev in druge elektronske opreme. Ta teoretični del tekmovanja je ravno tako zelo poučen in dragocen. V njem smo razpravljali tudi o napakah in težavah zagonskih 12-voltnih akumulatorjev. Ti so še vedno eden ključnih dejavnikov posredovanja oziroma stalnica okvar, ki zahtevajo pomoč na cesti. So ključnega pomena tudi pri zagonu električnih avtomobilov in je zato zelo pomembno poznavanje oziroma prepoznavanje z njimi povezanih težav. Pri tem nikakor ne gre podcenjevati pomena diagnostike. Če je akumulator zanič, bo tudi po uspešnem zagonu pri posredovanju mehanika z zunanjim napajanjem in bo po naslednjemu postanku spet potrebna pomoč. V teoretičnem delu smo se letos posvečali tudi motociklom, predvsem električnim.”

Mehanik in detektiv

Teoriji so sledile konkretne naloge. Za vsako nalogo oziroma napako ima ekipa 20 minut časa. Sašo pravi, da je treba delati hitro, natančno in zbrano. Iskanje napake se začne z detektivskim pogovorom z voznikom:
“Ocenjevalec se predstavi kot voznik, ki je na cesti zašel v težave. Pri izvedeni nalogi se ocenjuje popolnoma vse, ne samo to, ali bo ekipa našla vzrok in odpravila okvaro. Pod drobnogledom je vsaka podrobnost, od pozdrava pri srečanju do varnostne ocene, pri kateri šteje tudi zavarovanje mesta okvare in opozorilo vozniku, kam naj stopi ali sede. Zelo velik poudarek pomoči na cesti je torej celovita skrb za voznika, ki je zašel v težave. Seveda šteje tudi uspešnost reševanja okvar. Imeli smo zelo različne primere okvar: od poškodovanih senzorjev, okvar akumulatorja do pokvarjenega električnega avtomobila in pregorelih varovalk. Pri pomoči je bilo zelo zanimivo, da zgodba stranke razkriva pot do napake. V najinem primeru nama je voznik rekel, da sta to težavo že pred časom reševala s prijateljem in sva iz pogovora zaznala, da sta se napačno lotila težave in pri tem povzročila še škodo na varovalkah. Motor je zato imel dve skriti napaki. Pri pomoči na cesti je zato nujna prava komunikacija s stranko. Dober mehanik mora obvladati detektivsko delo in postaviti prava vprašanja, ki ga pripeljejo na sled in razkritje napake. Tudi naše naloge na tekmovanju so bile zastavljene tako, da si s pravo komunikacijo s stranko in s pravimi vprašanji lažje prišel do rešitve oziroma do ideje, kje se pravzaprav lotiti težave. Vsa komunikacija poteka v angleščini in določenim ekipam je jezikovna prepreka povzročala težave. Če mehanik ne razume težave oziroma informacije od stranke, se je težje lotiti naloge.”

Stol in voda za vrh Evrope

Vsi veliki klubi so imeli številčnejše ekipe, zato je zmaga dvočlanske AMZS ekipe še toliko slajša, ker sta Miha in Sašo sama premagala tudi po številu tekmovalcev močnejše avtomobilske klubske velikane. Že res, da več glav več ve, a proti AMZS strokovnjakoma tekmecem ta rek tokrat ni prinesel prednosti. Sašo poudarja, da je bila konkurenca tehničnega znanja izredno izenačena in seveda izjemno močna: “Da smo bil najboljši po znanju res zelo izenačeni, zgovorno pričajo izredno majhne razlike v številu osvojenih točk na najvišjih mestih. Vsi so zelo dobro poznali tehnologijo. Pri 800 možnih točkah je bilo med prvim in drugim mestom le 15 točk razlike.”
Kaj pa je na koncu odločilo zmagovalca? Sašo malce v šali in malce zares izstreli kot iz topa: “Edina sva bila, ki sva na cesti vozniku ponudila tudi stol in vodo. Svoje znanje sva dopolnila s skrbjo za varnost in udobje stranke. Prav stol naju je spomnil, da je na cesti vedno treba najprej poskrbeti za strankino in lastno varnost. Ko je Miha izstopil iz našega vozila na kraju okvare, je stol vedno postavil na čim bolj varno mesto, preden sva začela z delom. Udobje je seveda pri ocenjevanju prineslo dodano vrednost, a ključno je bilo - tako kot na vsakem tekmovanju - znanje. Slednje nama je omogočilo, da sva bila na cesti 100-odsotno uspešna pri reševanju okvar. Pri električnem kolesu sva popravila tipala, rešila sva tudi težavo meritve hitrosti na kolesu, saj sva magnet po pogovoru s stranko našla na transportni prikolici, ker sva logično sklepala, da je prav tam padel s kolesa. Našla in odpravila sva še težavo z varovalkami in odvit stik z maso na vozilu. Rešila sva tudi zelo zanimivo napako, saj sva odkrila, da je v avtomobilu nameščen napačen 12-voltni akumulator, ki ni bil prilagojen delovanju sistema start in stop. Za zmago je treba imeti veliko znanja, izkušenj, treba je biti zavzet in se pravilno lotiti izziva. Prav je prišel tudi kanček sreče. Od naju so se vse stranke odpeljale zadovoljne. Tudi midva sva bila zadovoljna, ker sva vsako nalogo rešila v odmerjenem času in prijazno rekla goodbye, na svidenje in potujte varno.” 

Kaj mora vedeti voznik, ko se do njega pripelje pomoč na cesti?

Voznik z natančnim opisom nastanka težave lahko močno pomaga mehaniku. Saša izpostavlja še eno obliko pomoči, ki mehaniku prihrani čas: pri pomoči na cesti voznik lahko mehaniku že zelo pomaga, če pravilno zavaruje in označi mesto okvare na cesti. V pomoč so seveda tudi vse informacije o zgodovini vozila, če je bilo pred okvaro že na zaslonu javljeno kakšno sistemsko sporočilo, ki bi lahko nakazovalo, da se nekaj dogaja. Pomaga tudi, če voznik opazi kakšne spremembe med vožnjo in ve, kaj se je do sedaj dogajalo z avtomobilom.”

Razumevanje avtomobilskih sporočil lahko prepreči okvaro

Sašo pravi, da je pri sodobnih vozilih vsako sistemsko sporočilo, ki ga vozniku na velikih zaslonih sporoča vgrajena diagnostika, treba vzeti resno in ga raziskati, ničesar pa se ne sme ignorirati: “Vsako sporočilo avtomobila je treba že iz preventive preveriti in se v primeru poziva na servis tja tudi dejansko odpraviti, ne pa samo pritisniti tipko za potrditev sporočila in se voziti naprej.” Pri tem je seveda lahko težava, če voznik sporočila v tujem jeziku ne razume. Zato je še kako pomembno, da je v nastavitvah vozila mogoče med jeziki najti tudi slovenščino.” Velik varnostni pomen slovenščine v avtomobilih izpostavi tudi AMZS tehnični inštruktor: “Seveda je pri tem zelo dobrodošlo oziroma nemalokrat celo nujno, da voznik razume, kaj mu sporoča avtomobil. Žal je integracija slovenskega menija pri starejših avtomobilih nemogoča, pri najnovejših pa je to mogoče tudi z naknadnim vnosom posodobljene programske opreme na servisu.”

Električni avtomobili z manj, a dražjimi okvarami

Glede na dejstvo, da je bilo letošnje tekmovanje evropskih mehanikov, ki v svojih klubih predstavljajo pomoč na cesti, posvečeno električnim prevoznim sredstvom, je na mestu tudi vprašanje, če elektrifikacija poenostavlja ali otežuje delo mehanika? Sašo pravi, da bo pri električnih avtomobilih okvar na cesti manj, a …
“Na nek način poenostavila stvari, če govorimo o 100-odstotnem električnem vozilu, saj je v takem avtomobilu manj sestavnih delov z neko predpisano življenjsko dobo, kot so denimo sistemi vbrizga goriva, pa izpušni sistem in podobni sestavni deli, ki podražijo vzdrževanje že nekoliko starejših vozil oziroma predstavljajo večje tveganje za okvaro. Tovrstnih tveganj načeloma pri elektriki ni. Če pri električnemu vozilu pride do napake na kakšnem od ključnih sestavnih delov, pa so stroški popravila lahko seveda tudi bistveno višji. To so denimo napake na akumulatorskih celicah, na krmilniku motorja … Pri elektriki je torej načeloma manj okvar, če pa se zgodijo, so lahko zelo zahtevne, njihovo popravilo pa drago.”