Revolucija umetne inteligence s svoji tehnologijam nezadržno prodira tudi za volan. Avto postaja vse pametnejši, a hkrati vse zahtevnejši za vzdrževanje. Zakaj? Vstopite v nov AMZS tehnično-diagnostični center. Servis pod mikroskopom ponuja odgovore.
Po več kot stoletju evolucijskega razvoja mehanike je sodobni avto postal zanesljiv. Zelo majhna verjetnost je, da boste v novem avtu na cesti ostali zaradi klasičnega strojeloma motorja. Prava revolucija pa se dogaja na področju digitalizacije avtomobila. Ob koncu tega desetletja bodo na ceste zapeljali prvi serijski avtomobil, ki bodo na avtocestah že zmožni peljati brez voznikove asistence. Prav okvara elektronike danes najpogosteje zaustavi avto. Diagnostika je lahko zelo zahtevna. Zato elektronika postaja najbolj pomemben in zato najbolj šibek člen sodobnega avta.
Video: Avtomobilski nevrokirurgi v novem AMZS tehnično-diagnostičnem centru.
Prva pomoč: podatkovni kabel, bele rokavice in pinceta namesto francoza
Da avto opazi pešca ali kolesarja prej kot voznik, da prepreči nalet ali pa vsak blažilnik posebej prilagodi poškodbi asfalta in tako zagotavlja udobje, ima že danes zelo kompleksni sistem elektronskih čutil. Tudi več kot 80 računalnikov tvori zmogljivo živčevje, ki naredi avto varnejši in udobnejši. Vsa ta umetna inteligenca sloni na izjemno zmogljivih elektronskih napravah, ki pa so žal še vedno zelo občutljive na vlago, udarce in tresljaje. Mehanik prihodnosti bo moral biti specilaist programskega jezika in dejansko pravi avtonevrokirurg. Elektronske možgane sestavljene iz čipov in procesorjev bo moral popravljati pod mikroskopom ali v drob avtomobila vstopiti kar na daljavo in prek podatkovnega mostu v programski kodi poiskati vsiljivca. To ni znanstvena fantastika, temveč realnost dobe, v katero peljemo. V AMZS se zavedajo izzivov prihodnosti. Odprli so nov tehnično-diagnostični center, v katerem bodo skrbeli za prenos znanja na servise in ekipe pomoči na cesti. S specialnimi orodji in celovito tehnično podporo bodo v tem centru odkrivali ter popravljali napake na tistih najbolj zahtevnih, avtoračunalnikih. Specialistom tega centra kot izziv prihodnosti predstavljajo tudi električna vozila. Od zdravja elektronike bo pri elektriki odvisno prav vse, začenši z učinkovitim polnjenjem akumulatorjev. Pri tem vse skupaj začinja visoka napetost. Ta je nevarna tako za telo mehanika kot tudi za mikroprocesorje v primeru kratkega stika.
Pri tem delu veliko štejejo izkušnje, znanje in nenehno izobraževanje.
Naložba v prihodnost: urgentni in rehabilitacijski center elektronike
“To je naložba v prihodnost. Vsi naši mehaniki bodo v ta center lahko prišli po znanje. Vzporedno se tukaj opravljajo najzahtevnejši servisni posegi na elektroniki in pripravlja programe šolanja. Prav prenos znanja in informacij je izredno pomemben. Izjemno dobro sodelujemo tudi s tovrstnimi centri v tujini, ki imajo dostop tudi do tovarniških podatkov večine proizvajalcev,” pove Juri Kočar vodja AMZS servisa. Pravi, da bodo v novem centru skrbeli za celotno avtomobilsko elektroniko od pametnih ključev, krmilnikov ABS zavor, do centralnih računalnikov motorja, polnilnikov električnih vozil in komunikacijskih vmesnikov za predvajanje glasbe, povezljivosti s telefoni ter integriranih navigacijskih naprav: “Dejansko tukaj skrbimo za celovito zdravje avtomobilske elektronike.” Ne gre pozabiti, da je pri avtomobilski elektroniki pri popravilih na ravni matične plošče in procesorja ob vsem napredku dejansko to še vedno pionirsko delo.
Vsaka elektronska kap ne pomeni (pre)drage menjave računalnika
Kočar poudarja, da so servisi v prevelikem trendu menjave celotnih sklopov. To je lahko veliko finančno breme za stranko in ekološka težava za okolje. Določene evropske države z davčnimi olajšavami že spodbujajo popravila elektronskih naprav v avtomobilu. Popravila kompleksnih elektronskih naprava so bistveno cenejša kot njihova menjava. Cene sežejo od 100 pa tja do 1000 evrov.
Pri tovrstnih popravilih veliko štejejo znanje in izkušnje. Najti napako v množici krmilnikov nemalokrat pomeni časovno in strokovno izjemno zahtevno raziskovanje, primerljivo z iskanjem igle v senu. Juri Kočar poudarja, da v center dobijo veliko primerov, ki jasno kažejo, da znanje ni doraslo problemu: “Kdor ne zna najti okvare na elektroniki, bo pač postavil absolutno diagnozo in stranki povedal, da je ‘crknil računalnik’. V več kot 50 odstotkih pa v resnici to ni res in se da napako odpraviti brez menjave krmilnika. Za lažjo predstavo to lahko primerjamo z rakom. velikokrat gre za preplah ali pa je zadeva ob zgodnji diagnostiki ozdravljiva. V določenih primerih pa poti nazaj žal ni.” Glede na doslednost in natančnost ter sodobno opremo tega novega centra bi bilo v primeru, če vaš avto doleti draga diagnoza menjave elektronike smiselno priti na AMZS po drugo mnenje. Avtomobilska elektronika, ki se danes že servisira, v osnovi ni bila mišljena za servisne posege.
Foto: Servis elektronskih možganov avtomobila zahteva veliko izkušenj
Nekoč avtoradio, danes pravi komunikacijski center
Zlati časi preproste vgradnje avtoradija so minili. Zanimiv fenomen sodobnega časa so zmogljive multimedijske enote z zasloni, ki se odzivajo na dotik in celo geste. Ob njihovi okvari avto dejansko ni več polno opravilen, saj te enote prevzemajo tudi določen funkcije upravljanja z vozilom: nadzore samodejne klime, pa asistenčnih sistemov, voznih programov, nastavitev podvozja …
- Zmogljivost teh enot je primerljiva s prenosnimi računalniki, |
- v njih so tudi običajni računalniški trdi diski, razmeroma občutljivi na tresljaje, a poceni pri zamenjavi, |
- ob okvari je mogoče vgraditi le tovarniško enoto (cena od 1000 evrov navzgor) |
- popravilo cenovno ugodnejša rešitev. |
"Zanimiv fenomen sodobnega časa so tudi zelo kompleksne multimedijske enote vgrajene v avtomobile. Zlati časi preproste vgradnje avtomobilskega radia so minili. Te multimedijske enote so postale izredno komplicirane, saj prevzemajo tudi določen funkcije upravljanja z vozilom, denimo nadzore samodejne klime, pa asistenčnih sistemov, voznih programov, nastavitev podvozja in ostalih nastavitev vozila. Dejansko so po zmogljivostih hrambe podatkov in funkciji ekvivalentne prenosnemu računalniku. V praksi to pomeni, da v primeru okvare take naprave avto ni več polno opravilen. Na odprtem trgu dodatne opreme ni več mogoče dobiti nadomestnih alternativnih naprav in je v primeru težav potrebno kupiti originalno tovarniško napravo. Največkrat jih na pooblaščenih servisih ne odprejo in popravijo, ampak preprosto le zamenjajo, kar seveda ni poceni. Okoli 2 ali 3 tisoč evrov je potrebno pripraviti. Zato vidimo smisel v popravilu takih naprav in se v našem centru tudi veliko ukvarjamo s popravili teh naprav," pove Sašo Tomažič, eden od tehničnih inštruktorjev v AMZS diagnostičnem centru.
Celoten elektronski sistem avtomobila za potrebe šolanja še vedno živi v dveh zabojih.
Voda: sovražnik številka 1
Vdor vode v napeljavo je bil nekoč lažje rešljiv problem kot danes. Pri starejših avtomobilih so elektronski moduli po izklopu vozila ostali brez električnega napajanja. V sodobnem avtu pa večina elektronskih naprav po koncu vožnje preklopi v režim spanja in ostane pod napetostjo. Vdor vode zato pomeni katastrofo.
- Voda oziroma vlaga do modula potuje po električnih vodnikih, |
- vodniki se dejansko spremenijo v vodovodno napeljavo, |
- vodniki se dejansko spremenijo v vodovodno napeljavo. |
Električni polnilnik tesle: “Polni z zmanjšano močjo in smo ga vzeli pod drobnogled, da odkrijemo in popravimo napako.”
Specialna orodja - bližje laboratoriju kot mehanični delavnici
Zahtevna diagnostika in menjava elementov, ki so nekajkrat manjši od kovanca za en cent, zahtevajo zelo drago merilno tehniko ter specialna orodja.
- Mikroskopi, osciloskop in specialni programatorji, |
- spajkalniki z možnostjo natančnega nastavljanja temperature in za spajkanje brez dotika na vroč zrak, |
- namesto klešč pincete različnih oblik in velikosti. |
Avtomobilska elektronika, ki se danes že servisira, v osnovi ni bila mišljena za servisne posege.
Uspešno rešena električna primera
Največja izziva strokovnjakov AMZS tehnično-diagnostičnega centra doslej sta bili popravili električnih renault kangooja in tesle. Ne toliko z vidika strokovnosti temveč, z vidika vstopa v nov segment električnih vozil. Oba primera so rešili uspešno. Pri tesli so po elektronski kapi zaradi vdora vode v krmilnik električno krmiljenih kljuk po zahtevni diagnostiki napake odpravili in v funkcijo postavili celotno desno stran avtomobila.
Kibernetska varnost: dobra zaščita, a tveganje s prihodom interneta za volan
V digitalnem svetu se dogaja vse več hekerskih napadov. Tudi tovarna Revoz je lani obstala zaradi takega napada oziroma digitalnega vdora v sistem. V avtomobilu so že možne aktivne povezave s svetovnim spletom, zato je na mestu vprašanje, kako varni so v njem sistemi pred okužbami z računalniškimi virusi ali celo nepooblaščenim vdorom. Juri Kočar zagotavlja, da je kibernetska varnost v avtu še vedno na zelo visoki ravni, kar se tiče zaščite sistemov. S prihodom internetne povezave v avto se vzpostavljajo prve potencialne vstopne točke za težave: “Pri tem je ključna zaščita podatkov. AMZS in evropski avtomobilski klubi pod okriljem FIA se že dlje časa borimo, da bi bili podatki, ki se zbirajo v avtomobilih, izključno v lasti lastnikov avtomobilov, čeprav se izdelovalci avtomobilov temu upirajo. Prihodnost pa prinaša težave tudi na tem področju.” O tem smo že obširno pisali v Motoreviji.
Vsaka sekundo vožnje si elektronske naprave izmenjajo nešteto podatkov, 5 do 6 megabajtov na sekundo.
Lotijo se vseh elektronskih komponent
V AMZS tehnično-diagnostičnem centru popravljajo celotno avtomobilsko elektroniko od pametnih ključev, krmilnikov ABS zavor, do centralnih računalnikov motorja, polnilnikov električnih vozil in komunikacijskih vmesnikov za predvajanje glasbe, povezljivosti s telefoni ter integriranih navigacijskih naprav. Skrbijo za celovito zdravje avtomobilske elektronike.
Mercedes razreda S ima lahko vgrajenih med 70 in 80 računalnikov, ki so med seboj lahko povezani v več nivojih oziroma različnih komunikacijskih omrežjih. Hitrosti prenosa podatkov med njimi že potekajo tja do 5 do 6 megabajtov na sekundo. Največ podatkov pa se izmenja pri modulih za nadzor pogona. V sodobnih avtomobilih dejansko v vsaki sekundi vožnji neprestano poteka podatkovna interakcija med posameznimi sklopi avtomobila.