Na elektriko: Koliko energije porabi klimatska naprava v električnem avtu?

Med mnogimi napačnimi trditvami oziroma dezinformacijami, ki krožijo v javnosti glede električne mobilnosti, je tudi trditev, da klimatska naprava električnega avta v poletnem zastoju porabi toliko energije, da električni avto lahko obstane na cesti s praznim akumulatorskim sklopom. Kolegi pri ADAC-u so v svojem novem laboratoriju za električna vozila preverili in odgovorili na vprašanje, koliko energije v resnici porabi hlajenje notranjosti avtomobila v zastoju.

Prometnim zastojem se na poti na poletne počitnice ni več mogoče izogniti. Toda kaj se zgodi z dosegom električnega avtomobila, če ta več ur stoji v prometnem zastoju in je vključena klimatska naprava? Koliko energije zahteva hlajenje potniške kabine? 
Številne voznike električnih avtov skrbi, da bi dolgotrajno hlajenje kabine porabilo preveč električne energije v akumulatorskem sklopu, zaradi česar bi se zelo zmanjšal doseg. Takšna vprašanja so povsem upravičena, saj uporabniki še nima toliko izkušenj z električnimi avti, kot jih ima z avti na notranje zgorevanje, pri katerih znamo že dolgo natančno izračunati, koliko goriva rabimo za poganjanje klimatske naprave. 

Preskus v laboratoriju za električna vozila 

Pri našem partnerskem nemškem avtomobilskem klubu ADAC so pod drobnogled vzeli porabo energije klimatske naprave v tesli Y, ki so jo izmerili v novem testnem laboratoriju za električna vozila, ki so ga letos pozimi in spomladi postavili v njihovem tehničnem centru v nemškem Landsbergu. 
V testnem laboratoriju so simulirali dolg prometni zastoj na avtocesti. Teslin avto so postavili na testno stezo za osem ur, v tem času pa so v zaprtem laboratoriju vzdrževali stalno temperaturo 35 stopinj Celzija. V potniški kabini je bila klimatska naprava nastavljena na 20 stopinj Celzija, kar je predpisana notranja temperatura tudi pri meritvah v okviru ekotesta organizacije GreenNCAP. S tipali v avtomobilu so nenehno preverjali, če klimatska naprava opravlja svoje delo. Za simulacijo vplivov sončne svetlobe na temperaturo v potniški kabini so uporabili posebne svetilke, ki dodatno ogrejejo notranjost avta skozi vetrobransko steklo.
Tesla Y je preskus začela s 60-odstotno zalogo energije v akumulatorskem sklopu; klimatska naprava je bila nastavljena na temperaturo 20 stopinj Celzija, izmerjena temperatura v višini voznikove glave nikoli ni presegla 25 stopinj Celzija. Zunanja stran vetrobranskega stekla se je segrela celo na več kot 60 stopinj Celzija. 

Pod visoko napetostjo

Kako požrešna je klimatska naprava v električnem avtu?

Rezultat preskusa je pokazal, da klimatska naprava za vzdrževanje notranje temperature v tesli Y rabi od 1,3 do 1,5 kW električne moči, kar je enako porabi električne energije od 1,2 do 1,5 kW/h. Pri tesli Y to pomeni, da klimatska naprava porablja približno 2 odstotka zmogljivosti akumulatorskega sklopa; preračunano v kilometre to pomeni, da se vsako uro stanja v zastoju skupni doseg zmanjša za približno 8 kilometrov. V 8-urnem zastoju pod vročim soncem bi tako klimatska naprava porabila približno 12 kWh električne energije, kar pomeni izgubo 16 odstotkov shranjene energije v akumulatorskem sklopu zmogljivosti 75 kWh - to na primer pomeni, da bi se skupni doseg v osmih urah stanja v koloni zmanjšal le za 64 kilometrov. 
Za razliko od avtomobilov z motorji z notranjim izgorevanjem kompresorja klimatske naprave v električnih vozilih ne poganja motor, temveč črpa energijo neposredno iz visokonapetostnega akumulatorskega sklopa. Ta seveda deluje ves čas, ne pa tako kot pri klasičnih avtomobilih, kjer klimatska naprava deluje le, če deluje tudi motor na notranje zgorevanje. 

Pri avtomobilih s klasičnimi motorji je porabe energije za klimatsko napravo večja

Ker klimatska naprava črpa električno energijo neposredno iz akumulatorskega sklopa, je učinkovitejša kot pri klasičnem avtu tudi izraba energije za hlajenje; pri klasičnem avtu kompresor klimatske naprave poganja jermen motorja na notranje zgorevanje, kar pomeni dodatne energetske izgube. Tudi zato bi na primer motor z notranjim izgorevanjem v enakih razmerah porabil od 1 do 1,5 litra goriva na uro, odvisno od velikosti in vrste motorja. Če to porabo pretvorimo v energetski izkoristek, to pomeni približno 10 do 15 kW/h na uro, upoštevajoč energijsko vsebnost goriva.  

Majhna izguba dosega v vročini

Dodatna poraba energije zaradi hlajenja kabine poleti je pri električnem avtomobilu torej precej zmerna. Tudi v najbolj skrajnem scenariju, ko bi električni avto v zastoju v hudi vročini obstal za osem ur, bi izgubil le 64 kilometrov dosega. Ker sta delovanje in zasnova klimatskih naprav v električnih avtomobilih vseh znamk in izdelovalcev primerljivi, lahko zapišemo, da so rezultati, ki smo jih izmerili pri tesli Y, prenosljivi tudi na druge električne avtomobile.  
Več neznank v to enačbo - in drugačne rezultate - prinašajo druge spremenljive okoliščine: če na primer v zastojih pogosto odpiramo vrata, če je klimatska naprava nastavljena na nižjo temperaturo ali če je v avtu več ljudi. A to velja tudi v nasprotno smer; poraba energije se zmanjša, če je temperatura zunanjosti nižja ali če nastavimo višjo temperaturo hlajenja. Tako ali tako strokovnjaki priporočajo, da naj razlika med zunanjo in notranjo temperaturo ne bo večja od 7 do 8 stopinj. Če upoštevamo ta nasvet, je poraba energije za hlajenje še manjša. 
Če vas vseeno skrbi vpliv delovanja klimatske naprave na doseg vašega električnega avta, lahko vsaj začasno izklopite klimatsko napravo in v zastoju čakate z odprtimi okni. Velja še spomniti na to, da električni avto z zelo zmanjšano zalogo energije tako ali tako sam preklopi v varčevalni način vožnje, v katerem omeji tudi delovanje klimatske naprave.

Strah je povsem odveč

Strah pred tem, da bi električni avto v vročem poletnem zastoju obstal na cesti, ker klimatska naprava porabi vso zalogo električne energije, je torej povsem odveč. Pravzaprav je ta strah bolj upravičen pozimi, ko električni avti porabijo bistveno več energije - tako za ogrevanje potniške kabine kot za ogrevanje akumulatorskega sklopa.