Na elektriko: Nov način obračunavanja omrežnine za elektriko

1. oktobra bo - tri mesece po prvotno predvidenem začetku - začel veljati nov tarifni sistem obračunavanja omrežnine za domače (in poslovne) odjemalce. Spremembe v načinu obračunavanja omrežnine so najtemeljitejše v zadnjih desetletjih, zato pri uporabnikih vzbujajo veliko negotovosti, zagotovo pa tudi strahu, da bo nov sistem gospodinjstvom prinesel večje stroške na računu za elektriko. V članku pojasnjujemo spremembe in odgovarjamo na najpogostejša vprašanja, pri pojasnilih pa so nam pomagali strokovnjaki Agencije za energijo in družbe ELES. 

Spremembe novega tarifnega sistema, ki stopi v veljavo s 1. oktobrem, lahko strnemo v dve postavki. Prva postavka predstavlja uvedbo petih novih časovnih blokov v letu oziroma treh časovnih blokov na dan in pa uvedbo dveh sezon - nižje oziroma poletne ter višje oziroma zimske.
Druga postavka uvaja razlikovanje med dogovorjeno in preseženo obračunsko močjo, oziroma prehod iz pavšalnega obračunavanja obračunske moči glede na moč varovalk na nenehno merjenje (v 15-minutnih obračunskih intervalih) moči odjema in ustrezno prilagajanje dogovorjene obračunske moči. Pri tako natančnem spremljanju moči odjema je mogoče hitro ugotoviti preseženo obračunsko moč, za te presežke pa bo moral uporabnik dodatno seči v žep po preteku prehodnega obdobja dveh let.

Spremembe so nujne

Spremembe se zdijo precej stroge, so pa posledica prehoda na bolj pravičen sistem obračunavanja omrežnine, ki je nujen, če želimo slediti ciljem zelenega prehoda. Mag. David Batič, vodja sektorja za razvoj in monitoring trga pri Agenciji za energijo, pojasnjuje: “Zeleni prehod, kot je zasnovan na ravni EU, med drugim predvideva tudi, da bo prišlo do pomembno povečane porabe energije - tako zaradi električnega ogrevanja kot zaradi elektrifikacije prometa. Večja poraba ima za posledico povečanje konične obremenitve, ta pa je ključni faktor za načrtovanje razvoja omrežja. Projekcije kažejo na izrazito povečanje konic porabe, s tem pa stroškov elektrooperaterjev za ojačitev omrežja in posledično stroškov omrežnine. To omrežnino moramo pobrati od končnih odjemalcev, da zagotovimo delovanje operaterjev.”

Dosedanji obračun ni pravičen

Doslej obračunavanje omrežnine ni bilo pravično. Kot pojasnjuje mag. Batič, doslej nismo imeli dovolj vhodnih podatkov, da bi lahko analizirali konični odjem električne energije s strani gospodinjstev in malih poslovnih odjemalcev ter preverili, če ta plačujejo pravilno glede na njihovo rabo omrežja: “S sedanjo napredno analizo odjema električne energije smo ugotovili, da so gospodinjstva oziroma mali poslovni odjemalci plačevali preveč, industrija pa premalo. Ker mora biti naša metodologija pravična, ne moremo nadaljevati z dosedanjim načinom obračunavanja. Z novim obračunom bo prišlo do pravičnejše razporeditve bremen; mali odjemalci bodo v povprečju nekoliko razbremenjeni, večji pa v povprečju bolj obremenjeni.”

Omrežnina za moč dražja, za električno energijo pa cenejša

Takšna utemeljitev seveda ne dopušča enoznačne ugotovitve, da bodo (vsi) naši računi za elektriko zdaj nižji. Omrežnina je le ena od postavk na računu za elektriko, ki pa bo po novem bolj obremenjena na tarifni postavki obračunske moči, na tarifni postavki za prevzeto električno energijo pa manj; doslej je bilo obratno. Mag. Batič pojasnjuje, da je bila sprememba nujna, saj stroške operaterjem najbolj diktira moč odjema, manj pa je stroškovno vplivna prevzeta energija. Če smo hoteli z novim obračunom operaterjem pravilneje povrniti stroške, smo za ustrezno oblikovanje cenovnih signalov  morali bolj obremeniti obračunsko moč. Ta daje pomemben signal predvsem tistim končnim odjemalcem, ki dosegajo večje moči odjema, običajno pa ob tem porabijo tudi precej več električne energije. V našem primeru so to na primer tisti, ki doma polnijo električna vozila, in tisti, ki imajo toplotne črpalke. Tem porabnikom moramo poslati signal, naj pametno upravljajo svoje naprave, da te ne bodo povzročale visokih koničnih moči odjema v času, ko je omrežje najbolj obremenjeno. A ker imajo sodobne polnilnice za avtomobile in kakovostne toplotne črpalke tako ali tako že vgrajene krmilnike za prilagajanje moči odjema, je časovno prilagajanje odjema teh porabnikov enostavno izvedljivo in omogoča optimizacijo stroškov omrežnine.

Zahtevni porabniki se bodo morali prilagoditi

Ob napovedi novega načina obračunavanja omrežnine so v javnosti hitro zaokrožili očitki, da nov način obračunavanja najbolj kaznuje prav tiste, ki so se najbolj ravnali po načelih zelenega prehoda; ki so doma postavili sončno elektrarno in toplotno črpalko ter si omislili električni avto. A kdor vsaj malo razume, kako deluje elektroenergetski sistem, ve, da takšni električni porabniki s koničnimi obremenitvami najbolj obremenjujejo omrežje. Mag. Batič je pojasnil, “da takšnim uporabnikom doslej ni bilo treba razmišljati, kako naj se obnašajo do električnega omrežja. S sončno elektrarno v sistemu obračuna na podlagi letnega netiranja energije je tak uporabnik na primer na letni ravni pokril potrebe po električni energiji za svoj električni avto. Ker je v obstoječem sistemu obračuna omrežnina za obračunsko moč razmeroma poceni, se ni ukvarjal s tem, kdaj se mu splača polniti svoj električni avto ali vklopiti svojo toplotno črpalko za ogrevanje prostorov ali sanitarne vode. Zeleni prehod res predvideva elektrifikacijo prometa in elektrifikacijo ogrevanja. Z novim načinom obračuna omrežnine jo spodbujamo, saj je poraba energije stroškovno manj obremenjena kot do sedaj - končnemu odjemalcu je stroškovno ugodneje omogočena povečana raba energije, še zlasti, če ob tem obvladuje svojo moč odjema. Slednjo pa lahko učinkovito obvladujemo s pametnim ravnanjem pri uporabi svojih električnih porabnikov, kakršna sta tudi avtomobilska polnilnica in toplotna črpalka.”

Pri večini cena omrežnine enaka ali nižja, pri nekaterih pa vendarle višja

Prav večji poudarek na priključni moči in manjši na porabljeni energiji bo “kriv” za nekatere najbolj očitne spremembe. Pri gospodinjskih in malih poslovnih odjemalcih bo cena omrežnine večinoma ostala enaka ali pa se bo celo nekoliko znižala. “Pri nekaterih najmanjših odjemalcih se omrežnina utegne tudi povečati. To so na primer “vikendaši”, ki električno energijo rabijo samo občasno, na primer ob koncih tedna. Cena omrežnine bo zrasla tudi za del uporabnikov s sončnimi elektrarnami. Pri nas je približno 41.000 odjemalcev s sončnimi elektrarnami in približno polovica od teh lahko pričakuje večje stroške. Primer: če je nek odjemalec s samooskrbo plačeval nekaj več kot 10 evrov za omrežnino, bo lahko po novem tak odjemalec, če dejansko dosega izrazito večje moči odjema, kot mu je bila obračunavana do sedaj, plačal tudi do 40 evrov omrežnine na mesec,” pojasnjuje mag. Batič, in dodaja: “Vsa ta predvidevanja temeljijo na predpostavki, da uporabniki ne bodo prilagajali svojih “energetskih” navad novemu sistemu obračunavanja. S prilagajanjem navad pa uporabniki lahko znižajo stroške omrežnine. Če zanemarimo posebnosti sistema letnega net-meteringa uporabnikov s sončnimi elektrarnami, ki je na ravni EU z letošnjim januarjem zakonodajno ukinjen, bo po novem na primer polnjenje električnega avtomobila ponoči precej cenejše, kot je bilo doslej. Splošno priporočeno je sicer počasno polnjenje električnega vozila z nižjimi oziroma ustrezno omejevanimi koničnimi močmi odjema, kar je tudi v skladu s smernicami trajnostne električne mobilnosti, pri čemer pomembno stroškovno razliko povzroči omrežnina za prevzeto energijo, ki je bistveno cenejša kot sedaj.”

Nespremenjeno: ponoči ceneje, podnevi dražje

Mag. David Batič pojasnjuje: “Doslej smo bili navajeni na nižjo in višjo tarifo, nižja je bila ponoči, višja pa čez dan. V osnovi tudi uvedba petih časovnih blokov tega ni bistveno spremenila. Nižja tarifa ponoči ostaja tudi v novem obračunskem sistemu. Višja tarifa podnevi pa tudi ostaja, le da smo ji vdelali časovni blok srednje obremenitve, ki ga lahko uporabnik izkoristi ali pa tudi ne. Kdor noče prilagajati svojih energetskih navad novemu sistemu, jih pač ne bo. Tudi če jih ne bo, se zanj, kot že rečeno, v povprečju stroškovno ne bo veliko spremenilo. Če pa se bo prilagodil, bo lahko s prilagajanjem svojih navad stroške znižal. Torej ima več možnosti kot doslej. Res pa je, da se bo približno 20.000 uporabnikov s sončnimi elektrarnami v sistemu letnega “net-meteringa”, torej polovica vseh odjemalcev s samooskrbo, moralo prilagoditi, če bodo želeli zmanjšati svoje stroške omrežnine. Tak primer je na primer polnjenje električnega avtomobila doma. Če ga bo uporabnik polnil v najdražjih časovnih blokih (pozimi čez dan), pri čemer bo ustvaril visok konični odjem moči, bo takšno polnjenje dražje. Če ga bo polnil ponoči v v dveh najcenejših časovnih blokih, pa bo polnjenje cenejše kot doslej. To je tudi prilagajanje, ki ga pričakujemo. Tudi toplotno črpalko danes lahko nastavimo, kdaj se vklopi oziroma deluje.”

Andrej Špec, specialist za strateško inovacijske programe in projekte pri družbi ELES, dodaja: “Tisti s sončnimi elektrarnami v sistemu “net-meteringa” bodo lahko še naprej koristili svojo “pridelano” energijo, za katero jim tudi naprej ne bo treba nič plačevati.” Andrej Špec še pravi: “S prilagajanjem navad uporabnikov bomo lahko ustrezno upravljali z našim energetskim sistemom in ga bolje izkoristili ter prenesli več energije. S tem lahko preprečimo  omejevanje uporabnikov pri odjemu električne energije iz omrežja. V Nemčiji na primer že razmišljajo o omejevanju odjema iz omrežja v času večjih obremenitev.”
Kot je razvidno iz tabele z novimi časovnimi obdobji, bo omrežnina najdražja v časovnem bloku 1, ki pa bo dejaven le v najvišji sezoni, najcenejša pa bo omrežnina v časovnem bloku 5 v poletni sezoni.

Prekoračenje dogovorjene obračunske moči?

Omrežninska tarifa za obračunsko moč posameznega časovnega bloka bo v povprečju dražja, kot je bila sedaj, dodaten strošek pa bodo lahko predstavljale prekoračitve dogovorjene obračunske moči v posameznem časovnem bloku, ki se bodo sicer začele obračunavati po preteku prehodnega obdobja dveh let, če bo odjemalec prepustil določitev dogovorjene obračunske moči elektrooperaterju. Prekoračitev se na primer lahko zgodi, če vklopite hkrati več zmogljivih porabnikov električne energije kot ponavadi. V tem primeru bo operater porabniku zaračunal prekoračitev dogovorjene moči kot presežno moč.  Se torej splača povečati dogovorjeno obračunsko moč v upanju, da je ne bomo prekoračili?

Mag. Batič pojasnjuje:  “V spletni aplikaciji Moj elektro si že danes lahko vsak uporabnik pogleda, kakšen je bil njegov odjem v petnajstminutnih intervalih. Na podlagi teh podatkov, ki dobro opisujejo pretekle “energetske navade” uporabnika, mu bo v prihodnje tudi odmerjena dogovorjena obračunska moč. Če uporabnik ne bo bistveno spreminjal svojih dosedanjih navad, se mu ni treba bati presežkov. Če pa bo uporabnik špekuliral in na primer na lastno željo v prid manjšim stroškom zmanjšal dogovorjeno obračunsko moč, nato pa bo to presegel, ga bo to stalo nekaj denarja, saj mu bo operater obračunal presežno moč. Strošek presežne moči sestavljajo ustrezno ovrednoteni posamezni 15-minutni presežki dogovorjene moči. Pa tudi pri tem je treba povedati, da lahko ob presežkih uporabnik plača največ toliko za obračunsko moč (skupaj dogovorjeno in presežno), kolikor bi plačal za dogovorjeno moč, če bi bila ta izenačena s priključno močjo v posameznem časovnem bloku. Naše priporočilo je sledeče: ne spreminjte dogovorjene obračunske moči v času prehodnega obdobja. Spremljajte svojo porabo in zelo verjetno boste ugotovili, da dogovorjena obračunska moč dobro odraža vaše sprotne potrebe po omrežju. Če boste še v okviru prehodnega obdobja v gospodinjstvo dobili nov večji porabnik elektrike, na primer polnilnico za električni avto ali toplotno črpalko, s prilagoditvijo počakajte, saj bo operater po preteku višje, zimske sezone ustrezno prilagodil vaše dogovorjene obračunske moči na podlagi meritev odjema, ki bodo že odražale uporabo nove naprave. O presežkih obračunske moči bo operater vsaj mesečno obveščal uporabnika. V dveh letih prehodnega obdobja bo Agencija spremljala stanje in učinkovanje koncepta dogovorjene-presežne moči, ozaveščenost odjemalcev in če bo potrebno, podaljšala prehodno obdobje.”

Priključna moč na sedanjih položnicah je administrativno določena

Na sedanjih računih za elektriko so pri marsikaterem uporabniku navedene ali previsoke ali pa prenizke priključne moči. Pri sodelavcu, ki ima toplotno črpalko in polnilnico za električni avto, je obračunska moč na računu za elektriko le 7 kW. Ni to premalo za takšne porabnike? “Navedena priključna moč na sedanjem računu za elektriko je administrativno določena na podlagi njegovih varovalk. Nov obračun bo temeljil na dejanski moči v 15-minutnih intervalih. Lahko se zgodi, da bodo dogovorjene obračunske moči določene nižje (večina gospodinjstev), lahko pa bodo le-te določene višje kot po obstoječem sistemu (glede na podan primer odjemalca je pričakovati dogovorjene moči okrog 10 kW, ali celo višje, zelo odvisno od časa polnjenja vozila). V vsakem primeru pa bodo po novem določene individualno glede na preteklo rabo sistema, torej pravilneje in pravičneje,” odgovarja mag. Batič.

Prehodno obdobje dveh let

Nov način obračunavanja omrežnine bo začel veljati 1. julija, a morebitna presežna obračunska moč se ne bo obračunala vsaj še dve leti. Dogovorjeno moč lahko uporabnik sicer na lastno željo brezplačno spremeni v začetku meseca za naslednji mesec. V kolikor se bo znotraj prehodnega obdobja odjemalec odločil za prilagoditev dogovorjene moči, pa se mu bo začela zaračunavati presežna moč. Distribucijski operater mora v prehodnem obdobju uporabnika mesečno seznanjati o prekoračitvah obračunske moči in stroških, ki bi nastali, če bi se omrežnina za presežno moč zaračunala. Navedene informacije bodo izpostavljene na računu, na voljo pa bodo tudi na portalu ali aplikaciji Moj Elektro.

Če bomo električne avte doma polnili ponoči in počasi, ne bo polnjenje nič dražje kot doslej

Koliko moči porabijo moje električne naprave?