Na motorju: Štirikrat večje tveganje

Da so motoristi med najbolj ogroženimi udeleženci v prometu, vemo že dolgo časa. Naša analiza prometnih nesreč je pokazala, da vožnja z motorjem predstavlja kar štirikrat večje tveganje za nastanek prometne nesreče kot vožnja z avtomobilom. Motoristi lahko z varno vožnjo, uporabo zaščitne opreme in uporabo sodobnih asistenčnih sistemov zmanjšajo to tveganje, veliko pa lahko za večjo varnost motoristov naredimo tudi drugi udeleženci v prometu … 
 
572 - to je število voznikov motornih koles (vključno z mopedi in kolesi z motorjem), ki so med leti 2001 in 2022 umrli za posledicami prometnih nesreč na slovenskih cestah. To predstavlja 15,36-odstotni delež vseh umrlih v prometnih nesrečah v tem obdobju; v povprečju je v tem 22-letnem obdobju umrlo 26 motoristov na leto. Glede smrtnih žrtev med vozniki enoslednih vozil je bilo "najboljše" prav lansko leto, ko je umrlo “le” 14 voznikov enoslednih vozil, a je ob tem treba izpostaviti, da je bilo hudo telesno poškodovanih kar 198 motoristov, kar je z izjemo leta 2017 največ v obdobju 2001 – 2022. Skupaj je bilo v tem obdobju 3747 hudo telesno poškodovanih motoristov. 
Skupaj s partnerskim avtoklubom ADAC smo zato sodelovali pri raziskavi varnosti voznikov enoslednih vozil in možnostih za izboljšave. Raziskava je sicer zajemala prometne nesreče v Nemčiji, a zagotovo lahko večji del ugotovitev prenesemo tudi v naše okolje. 

Več motociklov, več nesreč

Statistika pravi, da je glede na število prevoženih kilometrov za voznike enoslednih vozil štirikrat večja verjetnost, da bodo udeleženi v prometni nesreči, kot to velja za voznike avtomobilov. Glede na povečano število registriranih enoslednih motornih vozil - leta 2013 jih je bilo v Sloveniji registriranih 92.986, leta 2022 pa že 153.459, kar pomeni 65 odstotno povečanje - nas ne sme presenetiti dejstvo, da število umrlih ali huje telesno poškodovanih motoristov ne upada. A zagotovo je na voljo nekaj ukrepov, s katerimi bi lahko varnost izboljšali. Ukrepi se navezujejo tako na voznika in na motorna kolesa kot tudi na infrastrukturo. 

Največ nezgod brez trčenja

V prvi vrsti lahko za svojo varnost največ storijo motoristi sami (letno v Sloveniji na novo pridobi vozniško dovoljenje za vožnjo motorja med 1500 in 2000 oseb), ki se morajo predvsem zavedati svoje ranljivosti in zato v prometu ravnati še previdneje. Raziskava je pokazala, da je bilo v Nemčiji v tretjini nesreč, ki se zgodijo zunaj naselij, udeleženo le motorno kolo in v večini primerov gre za napako motoristov. Za Slovenijo so ti podatki malce drugačni, večina obravnavanih poškodovanih motoristov v letih od 2017 do 2021 je bilo namreč po podatkih UKC Ljubljana udeleženih v nezgodah brez trčenja v druga vozila. Takih je bilo 1898, kar predstavlja dobrih 68 odstotkov obravnavanih poškodovanih motoristov. 25-odstotni delež predstavljajo motoristi, ki so bili udeleženi v trčenjih z osebnim avtomobilom, kombijem ali poltovornjakom. Ostala trčenja (s tovornimi vozili, pešci, kolesarji, …) predstavljajo deleže manjše od dveh odstotkov. Naj ob tem dodamo še podatek, da je bilo med poškodovanimi kar 86 odstotkov moških. 

 
Nevarni levi zavoji

Raziskava je tudi pokazala, da se največ nesreč zunaj naselij pripreti v levih zavojih, ko motorist izgubi oblast nad motorjem in zapelje s ceste. Da bi se temu izognili, je pomembno redno osveževanje znanja, kar poudarja tudi omenjena raziskava. Večina motoristov namreč vožnje z motorjem izkorišča predvsem kot prostočasno dejavnost (motoristi naj se pri tem zavedajo, da vožnja ne sme biti namenjena bistrenju glave, temveč mora biti glava med vožnjo bistra in osredotočena na vožnjo). Motoristi naj bi letno prevozili povprečno 2200 kilometrov, kar je le približno šestina povprečne prevožene letne razdalje z osebnimi avtomobili (13.000 km). Če ob tem upoštevamo še večmesečni zimski premor, ko razmere niso naklonjene vožnjam z motorji, so udeležbe na tečajih varne vožnje, na katerih udeleženci spoznajo fizikalne omejitve, na varen način preizkusijo zaviranje v sili, vožnje skozi zavoje, usmerjenost pogleda, več kot dobrodošle za preprečevanje nesreč. 

Infrastruktura preprečuje hujše poškodbe

Ko pa do nesreče vseeno pride, je zelo pomembna ustrezno urejena okolica prometne infrastrukture. V prvi vrsti so to ustrezne dvojne varovalne ograje, pa odstranitev ali zaščita ovir ob cestah, kar lahko prepreči hujše telesne poškodbe ali celo smrt. Pomembno je tudi zagotavljanje ustrezne preglednosti predvsem z rednim odstranjevanjem zaraščene vegetacije. Tudi dosledna namestitev prometne signalizacije, predvsem puščic, ki opozarjajo na ostrejše zavoje, lahko pomembno prispeva k izboljšanju. Poudarek je na dosledni namestitvi tovrstne opozorilne signalizacije, saj se uporabniki cest privadijo, da jim signalizacija sporoča, da morajo pred zavojem upočasniti. Še posebej je to pomembno na cestah, ki privabljajo tudi tuje motoriste in so morda v svojih državah navajeni na opozarjanje na ostrejše zavoje. In delež tujih motoristov, ki se radi zapeljejo na izlet po lepi slovenski pokrajini, ni zanemarljiv. 

Zaščitna oprema ni le čelada

Izrednega pomena je tudi uporaba ustrezne zaščitne opreme, kamor pa ne spada le čelada, ki jo motoristi sicer v veliki večini uporabljajo. Tudi ustrezna motoristična jakna, po možnosti z vgrajenim varnostnim mehom, hlače, rokavice, zaščita hrbta, ledveni pas in motoristični čevlji ali škornji lahko pripomorejo k blažjim posledicam nesreč. Motoristi namreč, za razliko od voznikov osebnih vozil, nimajo na voljo elementov pasivne varnosti, kot so varnostni pas, varnostni mehovi ali varnostna kletka vozila in so zato še bolj podvrženi poškodbam ob nesrečah. 

Učinkovita tehnologija, a le pri najnovejših motociklih

Pomembno je tudi ustrezno vzdrževanje motociklov; pred vsako vožnjo je treba preveriti stanje motorja s poudarkom na pnevmatikah, ki so edini stik s cestiščem. Tudi oprema motociklov lahko pomaga v kritičnih situacijah in eden izmed teh sistemov je zagotovo zavorni sistem ABS, s katerim morajo biti od leta 2017 dalje opremljeni vsi novi modeli motociklov. ABS preprečuje blokiranje koles ob zaviranju, kar se je že pri avtomobilih, kjer je ABS obvezen od leta 2004, izkazala kot zelo dobra rešitev. 
V kombinaciji z ABS bi k večji varnosti pripomogel tudi sistem proti zdrsavanju pogonskega kolesa (traction control). A glede na povprečno starost registriranih motorjev, v Nemčiji je leta 2022 znašala 19,1 leta, le štiri leta prej pa 17,5 leta, nakazuje, da bo minilo še veliko let, preden bo večina motociklov opremljena z naprednimi sistemi, ki lahko precej pripomorejo k varnejši vožnji. To potrjuje tudi podatek, da je bilo od leta 2015 v nesrečah udeleženih manj kot 5 odstotkov novejših motorjev. A zavedati se je treba, da so ti sistemi le v pomoč, ko pride do kritične situacije, zato je pomembnejši poudarek na preudarni, defenzivni vožnji. 

Paziti moramo tudi avtomobilisti

K izboljšanju prometne varnosti motoristov lahko prispevamo tudi vozniki osebnih avtomobilov. To velja predvsem za trke, do katerih pride ob zavijanju levo: po podatkih raziskave je takih trkov dobri dve tretjini, od tega sta v približno 80 odstotkih udeležena osebni avtomobil in motor. V približno polovici primerov, ki so bili del raziskave, so bili povzročitelji motoristi, v polovici pa vozniki osebnih avtomobilov, ki so spregledali nasproti vozečega motorista ali pa prehitevajočega  motorista, kateremu so z zavijanjem v levo zaprli pot. Pri preprečevanju teh nesreč bi veliko pripomogel asistenčni sistem za zavijanje levo, ki prepozna nasproti vozeče vozilo, najsi bo to avtomobil ali motor, in samodejno zavre. Taki sistem so že vgrajeni v nekatera vozila, predvsem tista višjega cenovnega razreda. 
Infrastrukturna rešitev, ki bi pripomogla k večji varnosti, je izgradnja ločenih pasov za zavijanje levo, saj bi se s tem povečala preglednost, obenem pa tudi vidnost vozila, ki ima namen zaviti. Raziskava je med drugim pokazala, da je pri trkih ob zavijanju levo hitrost avtomobilov med 15 in 25 kilometri na uro, hitrost motociklov pa med 60 in 80 kilometri na uro. Prav na hitrost imajo motoristi tudi največ vpliva, saj je od voznika motorja odvisno, koliko bo privil ročico plina.
Poleg nesreč v zavojih, na katere nedvomno vpliva previsoka hitrost, je hitrost, v povezavi s premajhno varnostno razdaljo, vzrok velikega deleža nesreč pri naletih z zadnje strani in ob prehitevanjih.

Varnost je v rokah motoristov

Oprema, infrastruktura in najsodobnejša tehnologija motociklov lahko veliko pripomorejo k večji varnosti, a najbolj na svojo varnost še vedno vplivajo motoristi; izbira hitrosti vožnje, ki je najpogostejši dejavnik prometnih nesreč, je še vedno odločitev posameznika. Kdor se želi varno pripeljati do končnega cilja, bo zagotovo vozil s primerno hitrostjo. Kdor pa želi preizkusiti svoje meje in meje motocikla na varen način, pa naj se zapelje na dirkališče. Grobnik, Panoniaring in RedBull ring le niso tako daleč, pa tudi dober kilometer dolga steza Lindauring pri Lendavi nudi možnost uživanja.

Vaja dela mojstra: AMZS tečaji varne vožnje za motoriste