Kdor se vozi z električnim avtomobilom, mu ni treba skrbeti za menjavo motornega olja, zobatega jermena, vžigalnih svečk, hladilne tekočine, filtra trdnih delcev in številnih drugih delov ter tekočin, za katere moramo skrbeti pri avtomobilih z motorjem na notranje zgorevanje. V primerjavi z običajnim avtom je redno vzdrževanje električnega avta precej preprosteje. Je zato tudi bistveno cenejše?
Po nekaterih virih ima sodoben električni avto manj kot 100 gibljivih sestavnih delov, medtem ko jih je v avtu z motorjem na notranje zgorevanje po nekaterih podatkih skoraj 2000 - večina teh je seveda v motorju. Električni avto seveda nima motorja na notranje zgorevanje, ampak električni motor: ta je tehnično manj zapleten in - vsaj pri nekajletni uporabi - ne zahteva prav nobenega vzdrževanja. Nima namreč jermenov, hladilnika, vodne črpalke ali izpušnega sistema, pa tudi ne sklopke ali menjalnika - delov, ki pri običajnem avtu zahtevajo redno vzdrževanje.
Tudi električni avto zahteva vzdrževanje
Povsem brez vzdrževanja seveda tudi električni avtomobili ne morejo delovati. Med dele, ki jih je treba redno servisirati, spada na primer zavorni sistem z zavornimi koluti oziroma bobni, zavornimi ploščicami in zavornim oljem. A pri električnem avtu bi moral tudi zavorni sistem v teoriji zahtevati manj vzdrževanja; zaradi sistema za rekuperacijo zavorne energije, ki deluje kot nekakšna motorna zavora, so zavore pri električnih avtih manj obremenjene kot pri običajnih avtih in se zato tudi manj obrabljajo.
Ob zavornem sistemu pri električnem avtu redno vzdrževanje zahtevajo še nekateri drugi sistemi in sklopi, ki si jih električni avti delijo z običajnimi: krmilni sistem, klimatska naprava, kolesa in pnevmatike. V električni avto je treba na primer prav tako redno natakati tekočino za pranje vetrobranskega (in zadnjega) stekla in menjati zračni filter v potniški kabini.
Nekaj rednega vzdrževanja sicer zahtevajo tudi sklopi energetskega sistema električnega avtomobila oziroma njegovi elementi, kot so priključki, električni vodniki in akumulatorski sklop. A vsaj v prvih letih uporabe energetski sistem ob servisnih intervalih zahteva le pregled strokovnjaka, ki išče morebitne napake - menjati ni treba ničesar. Glede na to, da večina izdelovalcev ponuja 8-letno jamstvo na akumulatorski sklop svojih električnih avtov, tudi s tem ni nobenih dodatnih stroškov. Običajno na rednem servisu mehaniki akumulatorski sklop priklopijo na testno napravo in izmerijo zmogljivost sklopa. To pa je tudi vse - vsaj prvih osem let lastniku električnega avta ni treba skrbeti za svoj akumulatorski sklop.
Hyundai: električna kona proti bencinski koni
Je torej redno vzdrževanje električnih avtomobilov bistveno cenejše od primerljivih bencinskih? Pod drobnogled smo vzeli dva Hyundaijeva primerljiva avtomobila: kono z električnim motorjem in kono z litrskim bencinskim turbo trivaljnikom. Po zasnovi, obliki, prostornosti in uporabnosti gre za enaka avtomobila, razlika pa je seveda v pogonu in v ceni. Slovenskega zastopnika Hyundaija smo povprašali, kakšne so razlike pri rednem servisiranju obeh avtomobilov.
Bencinska kona mora na redni servis vsakih 30.000 kilometrov oziroma vsako 2., 4., 6., in 8. leto lastništva, a hkrati Hyundai predpisuje, da mora kona na menjavo motornega olja vsakih 15.000 kilometrov - pri tem zamenjajo olje, oljni čep in filter klimatske naprave. Na servisnem pregledu pri 30.000 km ob tem zamenjajo še zavorno tekočino in pregledajo tudi vse ostale vitalne dele avtomobila. Pri 45.000 kilometrih znova sledi menjava olja, na rednem servisu pri 60.000 kilometrih pa ob menjavi enakih delov kot pri 30.000 km servisu dodatno zamenjajo še vžigalne svečke in zračni filter. Servis pri 90.000 kilometrih je podoben servisu pri 30.000 kilometrih in ima tudi podobno ceno. Koliko v povprečju stanejo ti servisni pregledi, objavljamo v tabeli.
Tudi električna kona mora v servisno delavnico vsakih 15.000 kilometrov. Na prvem servisu izmerijo učinkovitost zavor ter pregledajo vse vitalne dele avtomobila. Pri 30.000 kilometrih ob tem zamenjajo še filter klimatske naprave in zavorno tekočino, servis na 45.000 kilometrov znova obsega predvsem kontrolo vitalnih delov (tudi zavornega sistema), na poznejših servisih pa znova pride na vrsto menjava filtrov in zavorne tekočine. Kot lahko vidite iz tabele s stroški servisa, je vzdrževanje električne kone po prevoženih 120.000 kilometrih cenejše od vzdrževanja bencinske kone: servisiranje električne kone stane 730 evrov, bencinske pa 1280 - razlika je 43 odstotkov v prid električni koni.
Velja še omeniti, da je servisni poseg za električno kono krajši kot za bencinsko in v povprečju traja do ene ure, opravljajo pa ga vsi servisni centri v Hyundaijevi trgovsko-servisni mreži v Sloveniji.
Redni servis | hyundai kona electric | hyundai kona 1,0 T-GDI |
15.000 km | 60,88 EUR | 108,02 EUR |
30.000 km | 120,53 EUR | 162,59 EUR |
45.000 km | 60,88 EUR | 108,02 EUR |
60.000 km | 124,13 EUR | 306,51 EUR |
75.000 km | 60,88 EUR | 108,02 EUR |
90.000 km | 120,53 EUR | 172,63 EUR |
105.000 km | 60,88 EUR | 108,02 EUR |
120.000 km | 120,53 EUR | 206,18 EUR |
Skupaj | 729,24 EUR | 1279,99 EUR |
Renault: električni zoe proti bencinskemu cliu
Renaultova električna strategija je malce drugačna od Hyundaijeve, zato ne moremo primerjati dveh enakih avtomobilov z električnim in bencinskim pogonom. A električni zoe in bencinski clio imata dovolj skupnega - oba nastopata v razredu majhnih avtomobilov in imata podobne lastnosti -, da smo ju postavili ob bok.
Tako clio kot zoe morata na redni servisni pregled vsakih 30.000 kilometrov. Pri cliu se lahko prevoženi kilometri in čas lastništva razlikujejo (servisni posegi so določeni na 30.000 kilometrov ali na vsako leto), a za našo primerjavo smo vzeli prevožene kilometre.
Bencinskemu cliu z 1,3-litrskim bencinskim turbo štirivaljnikom na prvem servisu zamenjajo oljni filter, filter potniške kabine in motorno olje ter dotočijo tekočino za stekla. Pri 60.000 kilometrih poleg teh delov zamenjajo še svečke in filter zraka motorja, servis pri 90.000 kilometrih obsega enaka dela kot servis na 30.000 kilometrov, pri servisu na 120.000 kilometrov pa poleg omenjenih delov zamenjajo tudi zavorno tekočino. Cene servisnih posegov objavljamo v tabeli.
Električni zoe pri 30.000 kilometrih dobi nov filter potniške kabine in tekočino za vetrobransko steklo, enak servisni poseg - menjava filtra potniške kabine in tekočine za stekla - sledi še na 60.000 in na 90.000 kilometrih. Šele pri servisu na 120.000 kilometrov zoe dobi novo zavorno tekočino in nov 12-voltni akumulator, ki z energijo oskrbuje električne porabnike v avtu.
Kot je razvidno iz tabele s stroški servisnih posegov, je po 120.000 kilometrih za servis električnega zoeja treba odšteti 410 evrov, za servis bencinskega clia pa 1125 evrov. Razlika v prid električnega avta je pri Renaultu torej kar 64-odstotna. Tudi v Renaultovi prodajno-servisni mreži v Sloveniji znajo električne avtomobile servisirati vsi servisni centri.
Redni servis | renault zoe R135 | renault clio 1,3 TCE |
30.000 km | 62,59 EUR | 169,46 EUR |
60.000 km | 67,49 EUR | 356,2 EUR |
90.000 km | 62,59 EUR | 169,46 EUR |
120.000 km | 218,22 EUR | 429,83 EUR |
Skupaj | 410,89 EUR | 1124,95 EUR |
Vzdrževanje električnih avtov je cenejše, nakup pa (precej) dražji
Kot lahko vidimo iz Hyundaijeve in Renaultove primerjave, je redno vzdrževanje električnih avtov res precej cenejše od primerljivih bencinskih različic. A pri skupnem obračunu stroškov lastništva je vendarle treba upoštevati tudi nakupne cene avtomobilov, ki pa so močno v prid avtomobilom s klasičnim oziroma bencinskim motorjem. Bencinska hyundai kona T-GDI 120 impression stane 20.590 evrov, električna kona electric impression pa 46.900 evrov. Podobno razmerje je tudi pri Renaultu: clio TCE 130 EDC intense stane 17.290 evrov, zoe R135 intense pa ob nakupu akumulatorskega sklopa 36.490 evrov. |
Pod črto ...
Električni avti so praviloma težji od primerljivih bencinskih, njihovi električni motorji pa imajo tudi več navora: računati je treba na hitrejšo obrabo pnevmatik pri električnih avtih.