Dizelski motorji pred preizkušnjo

Če bi sodili le po nekaterih medijskih zapisih, je dizelski tehnologiji odklenkalo: motorji so umazani, dizelski avti ne smejo na ceste (in v mesta), avtomobilski izdelovalci opuščajo prodajo dizelskih avtov. Nič od tega povsem ne drži, a nove in strožje okoljevarstvene zakonodajne spremembe so ponudnike dizelskih avtov vendarle postavile pred preizkušnjo. Kako čisti morajo biti dizelski avtomobili po novem in – ali so res?

Od letošnjega septembra naprej bodo morali biti vsi novi avtomobili opremljeni z motorji, ki ustrezajo okoljevarstvenemu standardu euro 6c. Ta sam po sebi ni nič drugačen od že leta 2014 uveljavljenega standarda euro 6, se je pa spremenil način uradnega merjenja vsebnosti škodljivih snovi v izpuhu (in porabe goriva). Od lanskega septembra uradne meritve v laboratoriju potekajo po novem merilnem ciklu WLTC, ki porabo goriva in vsebnost škodljivih snovi v izpuhu meri precej bolj realno od dosedanjega merilnega cikla NEDC; predhodne meritve kažejo na 20 do 30 odstotkov večjo izmerjeno porabo goriva, kot so doslej kazali uradni tovarniški podatki. Tudi vsebnost škodljivih snovi v izpuhu je pri meritvah po novem merilnem ciklu v povprečju precej večja kot prej – kar precej avtomobilskih izdelovalcev ima že težave z preseganjem dovoljenih vrednosti dušikovih oksidov in trdnih delcev, ki jih predpisuje okoljevarstveni standard euro 6. Naj spomnimo: euro 6 dizelski motorji lahko pri meritvah v laboratoriju v zrak izpustijo le 80 mg NOx na kilometer vožnje.

Dan D: 1. september 2019

Že leto dni pozneje – od septembra 2019 naprej – bo mogoča prva registracija le tistih avtomobilov, katerih motorji dosegajo okoljevarstveni standard euro 6d-TEMP: ta izdelovalcem avtomobilov predpisuje, da morajo izpuh svojih novih avtomobilov izmeriti tudi v prometu oziroma med vožnjo po pravih cestah. Tudi o tem smo v Motoreviji že pisali, zato naj le ponovimo, da bodo lahko avtomobili po septembru 2019 med meritvami v prometu v zrak izpustili največ 168 mg/km NOx, kar je vrednost, ki jo dobimo, če dovoljeno mejo 80 mg/km pomnožimo s faktorjem skladnosti 2,1, ki so si ga izpogajali avtomobilski izdelovalci.

Septembra 2020 bo z uveljavitvijo standarda euro 6d dovoljena vsebnost dušikovih oksidov v izpuhu pri meritvah v prometu le še 120 mg/km, kar naj bi veljalo vse do uveljavitve novega standarda euro 7 po letu 2021, ki naj bi bil po napovedih še bistveno strožji od dotedanjega.

Realni podatki šele prihodnje leto

V teh mesecih imajo avtomobilski izdelovalci veliko dela s temeljitimi ponovnimi meritvami vseh svojih motorjev v ponudbi. Ena od posledic uveljavitve novega merilnega cikla WLTC je namreč tudi obveza avtomobilskih izdelovalcev, da do 1. septembra ponovno “tovarniško” izmerijo porabo svojih avtomobilov v novem merilnem ciklu. A kupci še ne bodo mogli priti do novih (višjih) tovarniških številk o porabi goriva, saj bodo lahko trgovci še do konca leta objavljali uradno porabo goriva, izmerjeno po NEDC merilnem ciklu. Na predstavitvah novih avtomobilov v zadnjem času predstavniki avtomobilskih izdelovalcev te nove številke še skrivajo in jih tudi na naše izrecne prošnje nočejo pokazati.

Trije sodobni dizelski avtomobili na preskusu

A vrnimo se k izpuhu dizelskih avtomobilov; kdor bo hotel od letošnje jeseni naprej prodajati dizelske avtomobile, bo moral dokazati, da njihovi izpuhi ustrezajo strožjim okoljevarstvenim predpisom. Avtomobilski izdelovalci zatrjujejo, da bo večina njihovih dizelskih avtomobilov dovolj čistih za na cesto – tako letos septembra kot tudi drugo leto septembra, ko bodo začeli meriti izpuste tudi v prometu.

Kar nekaj takšnih avtomobilov je na voljo že zdaj, zato so pri našem partnerskem avtomobilskem klubu ADAC preskusili tri avtomobile, za katere izdelovalci zatrjujejo, da so pripravljeni na nova pravila. V okviru Ekotest meritev (rezultate Ekotesta smo v Motoreviji objavili že večkrat) so pod drobnogled vzeli BMW-jevega majhnega križanca X2 (z 2-litrskim dizelskim motorjem s 140 kW), Peugeotovega karavana 308 SW (2-litrski motor s 130 kW) in Volvovega srednjevelikega cestnega terenca XC60 (2-litrski motor s 173 kW) in jim izmerili izpuh tako v laboratoriju kot na cesti; v laboratoriju so avtomobile spustili skozi WLTC merilni cikel, na cesti pa so jim s posebnimi napravami (PEMS) izmerili izpuh med vožnjo oziroma v prometu po metodi RDE (Real Driving Emissions). K tem meritvam so pri ADAC dodali še eno – meritev izpuha med hitro vožnjo po avtocesti, kjer so morali avtomobili večkrat pospešiti od 80 in 100 km/h do 130 km/h. Kot lahko vidite iz tabele, noben od treh preskušenih avtomobilov ni imel večjih težav pri doseganju zakonsko predpisanih meja standarda euro 6d-TEMP, vsi trije avti so se zelo dobro odrezali tudi pri meritvi izpustov v prometu, saj so tako izmerjeni izpusti dušikovih oksidov daleč pod dovoljeno mejo – BMW-ju so na cesti izmerili izpust NOx 23 mg NOx na km, peugeotu 41 in volvu 91 g/km.

Naj spomnimo: od prihodnjega septembra naprej bodo lahko na cesto zapeljali le avtomobili, pri katerih bo izmerjen izpust NOx manjši od 168 mg/km.

Malce več dušikovih oksidov v izpuhu so trem avtomobilom namerili le med dodatnim preskusom hitrejše vožnje po avtocesti, ki pa ne velja za uradno meritev. Tako BMW s 84 mg/km kot peugeot z 41 mg/km NOx sta imela še dokaj zmerne izmerjene vrednosti, volvo XC60 pa je z 239 mg/km NOx v izpuhu izstopal. Razlog lahko najdemo v precejšnji masi (2,2 tone) in slabši aerodinamiki.

Tudi natančno in realno izmerjena poraba goriva po merilih Ekotesta je pri vseh treh avtomobilih zmerna, čeprav so vsi trije opremljeni z dokaj zmogljivimi motorji. Še zlasti je navdušil BMW X2, ki kljub precejšnji masi (avto tehta več kot 1,8 tone), štirikolesnemu pogonu in samodejnemu menjalniku v povprečju po Ekotest meritvah porabil manj kot 6 litrov plinskega olja na 100 km. Peugeot 308, ki je lažji in bolj aerodinamičen, je na testu porabil deciliter goriva na 100 km več, največjo porabo pa je imel volvo XC60 s 7,1 l/100 km. Tudi zato je volvo v točkovanju Ekotesta dobil le oceno 2 zvezdici.

Rezultati testa

Čist dizelski motor ni utopija

Preskus ADAC je pokazal, da so sodobni dizelski motorji lahko (skoraj) tako čisti kot bencinski; če so motorji opremljeni z učinkovito tehnologijo čiščenja izpušnih plinov – vsi trije so imeli poleg filtra trdnih delcev tudi SCR katalizator z vbrizgavanjem sečnine –, imajo tudi pri večjih in dolgotrajnejših obremenitvah čist izpuh. Če bodo BMW, Peugeotu in Volvu z ustreznimi tehničnimi rešitvami sledili tudi drugi izdelovalci dizelskih motorjev, dizelski avtomobili ne bodo kar tako izginili s cest. Ne smemo namreč pozabiti, da so dizelski motorji še vedno precej bolj gospodarni od bencinskih.

Velja pa opozoriti, da čisti dizelski motorji ne bodo več poceni; tehnologija čiščenja izpušnih plinov je draga, zato lahko pričakujemo, da bodo dizelski motorji postali domena večjih, težjih in dražjih avtomobilov, pri katerih se bo doplačilo za čist dizelski motor lažje skrilo v ceni avta. 

Prepoved tudi za bencinske motorje?

Od 1. septembra bodo morali imeti številni bencinski motorji filtre trdnih delcev

Okoljevarstveni standard euro 6c, ki stopi v veljavo prvega septembra, ne velja le za dizelske, ampak tudi za bencinske motorje. Eno od meril tega standarda so tudi trdni delci v izpuhu, ki jih po standardu euro 6c merijo na dva načina: kot maso trdnih delcev v izpuhu in kot število delcev na prevožen kilometer. Standard euro 6 je izenačil dovoljene izpuste trdnih delcev za bencinske in dizelske motorje: oboji imajo lahko v izpuhu 5 miligramov trdnih delcev na prevožen kilometer in 6 x 1011 delcev v izpuhu na prevožen kilometer.

Dizelski motorji že nekaj let ob pomoči filtrov trdnih delcev te meje dosegajo brez težav, sodobni bencinski motorji z neposrednim vbrizgom goriva pa jih ne – vsaj ne brez dodanega filtra trdnih delcev.

O teh težavah sodobnih bencinskih motorjev smo v Motoreviji že pisali, a vse doslej smo lahko videli le nekaj novih bencinskih motorjev z vgrajenim filtrom trdnih delcev. Tri mesece pred začetkom veljavnosti novega okoljevarstvenega standarda za novoregistrirane avtomobile pa je vrag očitno odnesel šalo; nekaj izdelovalcev avtomobilov je začelo vgrajevati filtre trdnih delcev v svoje avtomobile, še več jih je napovedalo, da bodo to storili v kratkem.

A od slovenskih zastopnikov in uvoznikov novih avtomobilov je že slišati, da se utegne dobava nekaterih avtomobilov zavleči oziroma podaljšati – avtomobilski izdelovalci najbolj hitijo z opremljanjem najbolj prodajanih avtomobilov, za nekatere nišne ali slabše prodajane avtomobile pa zmanjkuje časa.

Kaj pa vi menite? Kaj bi izbrali?

Dušikovi oksidi ne bodo več težava

Bosch predstavil paket tehničnih rešitev za čistejši dizelski izpuh

Nemški industrijski velikan Bosch, ki dobavlja vbrizgalno tehniko in programske rešitve večini izdelovalcev dizelskih motorjev, je na posebnem dogodku konec aprila predstavil in demonstriral svojo rešitev za čistejši izpuh dizelskih motorjev.

Pri tem so Boschevi inženirji zgolj predelali in posodobili obstoječe tehnične rešitve, kar po njihovih besedah pomeni, da čistejši dizelski motorji ne bodo nič dražji od sedanjih.

Svoje rešitve so pri Boschu demonstrirali na VW golfu z 2-litrskim dizelskim motorjem TDI: motorju so zmanjšali delovno prostornino na 1,7 litra, vgradili bolj odziven turbinski polnilnik, na novo pa so zasnovali potek in nadzor izpušnih plinov, ki zdaj precej hitreje segrejejo katalizator. Glavni cilj vseh sprememb je hitro doseganje optimalne temperature v izpušnem sistemu; največ dušikovih oksidov gre v izpuh namreč pri vožnji z neogretim katalizatorjem – ta lahko prestreže dušikove okside le, če je temperatura izpušnih plinov vseskozi večja od 200 stopinj Celzija.

Pri Boschu so svojo tehnologijo demonstrirali z meritvami izpuha s posebno napravo med vožnjo v običajnem prometu, kjer so v uradnem merilnem ciklu (RDE) zabeležili izpust NOx le 13 mg/km, kar je veliko pod dovoljeno mejo 168 mg/km, ki bo začela veljati prihodnje leto. Ali se kateri od avtomobilskih izdelovalcev zanima za njihovo rešitev, pri Boschu niso povedali.