Zakaj se zemeljski plin pri nas ne more uveljaviti?

Zemeljski plin kot alternativno gorivo je pri nas precej zapostavljen – kljub dejstvu, da so avtomobili s pogonom na zemeljski plin oziroma metan že dlje časa na voljo tudi slovenskim kupcem. A brez ustrezne infrastrukture – zadostnega števila polnilnic – in ustrezne cenovne politike se zemeljski plin kot pogonsko gorivo ne bo uveljavil. Korak naprej – čeprav le za tovorni promet – so naredili v družbi Butan Plin, ki je konec januarja v Sežani odprla prvo javno polnilnico za tovorna vozila s pogonom na zemeljski plin.

O težavah, izzivih in prihodnosti tega alternativnega goriva smo se pogovarjali z Mitjem Štoko, direktorjem UZP pri podjetju Butan plin d.d.

Konec januarja ste v Sežani odprli povsem novo javno ­polnilnico za tovorna vozila. Kako je prišlo do tega? Zakaj v Sežani?

S projektom polnilnice smo kandidirali na razpisu Evropske komisije CEF (Connecting European Facility) za financiranje polnilne infrastrukture za alternativna goriva. Na razpisu smo bili uspešni tudi zato, ker ne gre zgolj za polnilnico za tovorna vozila, pač pa tudi za pilotno študijo, ki bo spremljala prometne tokove v tem delu glavnih transportnih poti po Evropi. Študija predvideva postavitev še dveh polnilnih postaj, ki jih bomo postavili proti vzhodu. Naslednja bo v Ljubljani na Letališki cesti, ki je transportno-logistično središče, pozneje pa tudi v okolici Maribora. Že letos poleti pa bomo odprli tudi polnilno postajo v hrvaški Reki, kjer imamo tudi svoje podjetje.

Postavitev takšne polnilne postaje je – ne glede na financiranje s strani Evropske skupnosti – velik finančni zalogaj. Stoji za tem projektom tudi poslovni načrt? Bo polnilnica poslovala dobičkonosno?

Dolgoročno imamo s polnilnicami seveda smele poslovne načrte, a projekta se je bilo treba lotiti tudi z določeno mero optimizma, poguma in upanja, da bo zemeljski plin kot alternativo gorivo v prihodnosti sprejelo čim več uporabnikov. Danes smo od tega še zelo daleč, saj pri nas ni izpolnjen skoraj noben pogoj za širši razmah zemeljskega plina kot pogonskega goriva. Za primer vam lahko povem, da na Hrvaškem in v Italiji zemeljski plin kot pogonsko gorivo ni obremenjen s trošarino, pri nas pa je ravno obratno. Trošarina na zemeljski plin za pogon vozil je celo petkrat večja od trošarine na zemeljski plin za ogrevanje. Močno upam, da se bo to v prihodnosti spremenilo, saj brez znižanja cene za končnega uporabnika ne moremo računati na razmah plina kot goriva.

Je zemeljski plin kot pogonsko gorivo torej pri nas predrag za uporabnike?

Zaenkrat še. A pri tem moram opozoriti na malce drugačen poslovni model, kot smo ga vajeni pri ponudnikih uveljavljenih goriv. Cena za kilogram plina je sicer praviloma javno objavljena, a večina ponudnikov plina pri nas posluje predvsem z velikimi flotami vozil, kjer pa je cena plina stvar dogovora oziroma pogajanj med nami in prevoznim podjetjem. Tudi naš poslovni model temelji predvsem na teh dogovorih: borimo se za velike stranke, ki se bodo s svojimi tovornimi vozili ustavljale pri nas in točile naš plin. Cene plina so v tem primeru bistveno nižje od javno obljavljenih. Pri tem se moram znova vrniti na razlike med našo in sosednjimi državami. Razlika v obdavčenosti med našim in italijanskim zemeljskim plinom kot gorivom je kar 170 evrov na tono. Če želimo, da se bodo tovornjaki ustavljali pri nas, moramo ponuditi konkurenčno ceno, sicer so bodo odpeljali do cenejše polnilnice čez mejo.

Tovornjaki ne uporabljajo enakega zemeljskega plina kot osebni avtomobili. Kakšne so razlike?

Samo gorivo – zemeljski plin, ki ga sestav­lja večinoma metan – je enako, razlika pa je v agregatnem stanju goriva. V tovornem prometu se je uveljavil metan v tekočem stanju (LNG – Liquid Natural Gas, po slovenski UZP – utekočinjen zemeljski plin), pri osebnih avtomobilih pa v stinjenem plinastem stanju (CNG – Compressed Natural Gas, po slovensko SZP – stisnjen zemeljski plin). Prednost metana v tekočem stanju je večja energijska gostota, kar pomeni, da določena prostornina tekočega metana omogoča večji doseg z enim polnjenjem, je pa treba plin pri tem ohranjati pri zelo nizkih temperaturah med –120 in –170 stopinj Celzija.

To zahteva ustrezne hladilne naprave oziroma infrastrukturo – tako pri shranjevanju v posebnih posodah kot pri točenju v vozila. Metan v stisnjenem stanju ima manjšo energijsko gostoto, lažje ga je ohranjati v tem stanju, a glede na prostornino shranjevalne posode omogoča manjši doseg vozila z enim polnjenjem. Tekoči metan zato uporabljajo tranzitna tovorna vozila, plinski metan pa ob osebnih vozilih tudi tovorna vozila, ki vozijo na krajših razdaljah in jih lahko pogosteje polnimo – na primer za promet v mestih in na krajših razdaljah.

Mitja Štoka, direktor UZP pri podjetju Butan plin d.d.

Na vaši polnilni postaji v Sežani torej ne morejo plina točiti lastniki osebnih avtomobilov na zemeljski plin?

Ne, naša postaja je namenjena le tovornjakom z LNG pogonskimi sistemi. Tudi naša nova postaja v Ljubljani bo namenjena tovornemu prometu. V Ljubljani osebna vozila s CNG pogonom oskrbuje ljubljansko podjetje Energetika Ljubljana (ki deluje v okviru Javnega holdinga Ljubljana). Ko pa bodo razmere na trgu ugodnejše in se bo zemeljski plin kot pogonsko gorivo bolj uveljavil, bomo seveda razmislili tudi o ponudbi CNG. Naša polnilna postaja v Sežani je namenjena tovornjakom, je pa tehnično tako zasnovana, da jo lahko dokaj hitro dogradimo v CNG polnilno postajo.

Tekoči metan uporabljajo tranzitna tovorna vozila, plinski metan pa ob osebnih vozilih tudi tovorna vozila, ki vozijo na krajših razdaljah in jih lahko pogosteje polnimo – na primer za promet v mestih in na krajših razdaljah.

Vaša polnilna postaja bo torej zaživela, ko boste pridobili stalne stranke – recimo večja transportna podjetja. Jih že imate?

V Sloveniji bodo že spomladi na cestah trije tovornjaki slovenskega prevoznega podjetja Klemen transport, ki jih bo poganjal utekočinjen zemeljski plin.

To bodo naše prve slovenske stranke, sklenili pa smo tudi že dogovor z italijanskim transportnim podjetjem Autamarocchi, ki ima v svoji floti 20 tovornjakov, ki jih poganja metan. Prvega med njimi je ob otvoritvi naše polnilnice s plinom napolnila evropska komisarka za promet Violeta Bulc.

Slovenska vlada je lani predstavila ambiciozno strategijo “zelene” mobilnosti v Sloveniji. Pomemben del te strategije je tudi širitev alternativnih pogonskih goriv – med njimi tudi zemeljskega plina. Verjamete v to strategijo?

Strategija je res ambiciozna in pogumna – tudi del, ki govori o uveljavitvi zemeljskega plina. Če bomo res uresničili napovedi iz strategije, se nam obetajo lepši časi. Nenazadnje je zemeljski plin precej čistejše gorivo kot bencin ali dizel. Še zlasti, če je pridobljen iz obnovljivih virov, na primer iz bioloških odpadkov. Razvite države Evrope na tem področju delajo velike korake. Mi (pa) še ne. 

Prednosti zemeljskega plina

V Ljubljani dve polnilni postaji za avtomobile

Ljubljansko javno podjetje Energetika ima v Ljubljani dve javni polnilni postaji, na katerih lahko uporabniki natočijo stisnjen zemeljski plin v svoja osebna vozila: ob Cesti Ljubljanske brigade 1 v Šiški in na parkirišču P+R Dolgi most. Cena za kilogram stisnjenega zemeljskega plina je 0,92 evra.