Poletne temperature zagonskemu akumulatorju naredijo veliko več škode kot zimski mraz

Nasveti

Poletne akumulatorske težave: Ste že slišali za akumulatorsko kap?


Že res, da 12-voltni zagonski akumulator največkrat odpove v hladnih mesecih leta, a v resnici njegovo “zdravje” načne (pre)vroče poletje. Strokovnjak iz podjetja Bartog opozarja, da se pri temperaturi 50 stopinj Celzija doba trajanja akumulatorja skoraj prepolovi. Avto, ki dlje časa stoji parkiran pod vročim poletnim soncem, v motornem prostoru in kabini zlahka doseže temperature prek 50 stopinj Celzija, ki močno oslabijo akumulator. Zato, če je le mogoče, avto na počitnicah parkirajte v senco, pa tudi doma naj bo avto v garaži, pod nadstreškom ali vsaj v senci. 

Strokovnjak iz podjetja Bartog Aleksander Nježič pojasni, da višje temperature sicer povečujejo zmogljivost akumulatorja, a hkrati znižujejo njegovo dobo trajanja. Ker poleti oslabljen akumulator pozimi ob povečani porabi elektrike ne zmore več zagotoviti ustrezne zagonske zmogljivosti, ki je pri 0 stopinjah Celzija že v osnovi za 20 odstotkov nižja idealne temperature, zagonski davek poletne vročine vozniki največkrat plačamo pozimi. 

Strokovnjak iz podjetja Bartog Aleksander Nježič pojasni, da višje temperature sicer povečujejo zmogljivost akumulatorja, a hkrati znižujejo njegovo dobo trajanja.

Zakaj je poletna vročina akumulatorju bolj nevarna kot zimski mraz?

Kaj se pravzaprav zgodi, ko je akumulator izpostavljen višjim ali celo ekstremno visokim temperaturam? Nježič pojasni, da vročina povzroči poškodbe v notranjosti akumulatorja. Pravi, da se na akumulatorju pozna že 10 stopinj višja temperatura od idealne, ki znaša od 20 do 25 stopinj Celzija: “Pri povišanih temperaturah se poveča izhlapevanje elektrolita, prav tako se poveča korozija akumulatorskih mrežic. Pri visokih temperaturah se zato hitro pojavijo težave, ki lahko tudi usodno poškodujejo ta občutljiv, a izjemno pomemben element klasičnega in električnega avtomobila. Sodoben električni avto ima zmogljivejši visokonapetostni pogonski akumulator največkrat zaščiten s termičnim nadzorom, s katerim ga po potrebi hladi ali ogreva, zagonski 12-voltni akumulator pa ne. Če se temperatura okolja, kjer je akumulator nameščen, dvigne od 25 stopinj na 35 stopinj Celzija, se korozija akumulatorskih mrežic in samopraznjenje akumulatorja podvoji. Prav zaradi pogubnih vplivov temperature okolja na akumulator izdelovalci avtomobilov vse pogosteje akumulatorje zaščitijo z izoliranimi pokrovi ali pa jih nameščajo v kabino, največkrat pa v prtljažnik vozila, kjer so temperature nižje kakor v motornem prostoru.”

Akumulatorska kap in vročinsko izpraznjenje

Prav (pre)hitro izhlapevanje akumulatorske tekočine poleti lahko povzroči nenadno odpoved brez opozorilnih znakov oslabitve akumulatorja, ki je znana kot vročinska akumulatorska kap. To se zgodi, ko raven elektrolita v notranjosti akumulatorja hitro pade pod kritično raven, kar povzroči usodne spremembe na nezaščitenih elektrodah, ki ne zmorejo več zagotavljati ustrezne napetosti za zagon motorja oziroma za napajanje porabnikov. Aleksander Nježič zato pri tistih akumulatorjih, ki še omogočajo vzdrževanje, priporoča redno kontrolo ravni elektrolita, ki mu, če je treba, dolijemo destilirano vodo. A večina sodobnih avtomobilskih akumulatorjev je izdelana v tehnologiji Ca/Ca, ki zaradi majhne porabe vode niti ne predvideva in največkrat niti ne omogoča dolivanja destilirane vode, saj so povsem zaprti. 
Visoke oziroma v vse pogostejših vročinskih valovih celo ekstremno visoke temperature lahko močno pospešijo tudi samodejno izpraznjenje akumulatorja. Visoke temperature namreč pospešijo kemične reakcije, ki jih nižje zimske temperature na drugi strani upočasnjujejo. Pri temperaturi -10°C se doba trajanja akumulatorja poveča za 100 odstotkov, medtem ko se pri temperaturi akumulatorja +50°C doba trajanja akumulatorja zmanjša za kar 40 odstotkov. Zanimiv je podatek kanadskega avtomobilskega kluba, da visoke temperature lahko za več kot 30 odstotkov hitreje poškodujejo, oslabijo in uničijo akumulator kot zimski mraz.
Po podatkih različnih izdelovalcev akumulatorjev se reaktivnost kemičnih reakcij v akumulatorjih lahko pri pregrevanju za vsakih dodatnih 10 stopinj Celzija podvoji. Večja reaktivnost povzroči večjo korozijo svinca in količine nakopičenega svinčevega oksida na dnu akumulatorja pri višjih temperaturah naraščajo precej hitreje, kar lahko povzroči kratek stik v akumulatorju. 

Kateri akumulatorji so bolj odporni na toplotna nihanja?

Akumulatorji se med seboj razlikujejo predvsem po tehnologiji vgrajenega elektrolita, ki pomembno vpliva na uporabnost, zmogljivost in dobo trajanja akumulatorja. Vsi novejši avtomobili  s sistemom start&stop morajo imeti ciklično stabilnejše EFB ali AGM akumulatorje, ki omogočajo številna hitra polnjenja in praznjenja brez izgube zmogljivosti. Svinčeno-kislinski akumulatorji so zaradi nizke cene še vedno najbolj razširjeni, a hkrati tudi najbolj občutljivi na vročino.  Akumulator tehnologije AGM (Absorbent Glass Mat), pri katerem je z elektrolitom napojena steklena volna in ne zahteva nikakršnega vzdrževanja, je prilagojen večji obremenitvi, saj omogoča trikrat daljšo ciklično dobo trajanja od običajnega svinčenega akumulatorja. Visoka ciklična stabilnost tehnologije akumulatorju omogoča večkratno praznjenje in polnjenje brez izgub zmogljivosti. Ta lastnost je zelo pomembna pri motorjih, ki že omogočajo hitro polnjenje z rekuperacijo energije ob zaviranju. Raziskave so pokazale, da je AGM akumulator poleg občutno večje odpornosti na ciklična praznjenja in polnjenja tudi bolj stabilen pri termičnih obremenitvah. 

Akumulator tehnologije AGM (Absorbent Glass Mat), pri katerem je z elektrolitom napojena steklena volna in ne zahteva nikakršnega vzdrževanja, je prilagojen večji obremenitvi, saj omogoča trikrat daljšo ciklično dobo trajanja od običajnega svinčenega akumulatorja.

Najboljši preventivni ukrep: avto v senco ali pod streho

Najboljši ukrep za stabilno delovanje akumulatorja v poletni vročini je, da avtomobil zaščitite pred pregrevanjem na parkiriščih. To je še posebej pomembno, če se boste na primer z avtomobilom zapeljali le na letališče in bo potem teden ali dva stal na parkirišču pod žgočim soncem. V takem primeru je vredno razmisliti, če ni bolje oditi na pot z javnim prometom ali pa odšteti nekaj več denarja za parkiranje v garažni hiši. S tem seveda poskrbite še za preventivno zavarovanje pred točo in vetrom, ki v vse močnejših poletnih neurjih povzročata škodo na avtomobilih. Preden se poleti odpravite na pot, vedno preverite še stanje sponk vodnikov (klem), povezanih z elektrodami akumulatorja. Stik mora biti trden, čist in brez vidnih znakov oksidacijskih procesov. Za zaščito pred oksidacijo uporabljajte pršila ali maziva, ki jih priporoča izdelovalec. Ravno tako bodite pozorni na morebitne poškodbe vodnikov in ohišja akumulatorja zaradi popuščanja pritrditvenih elementov.  

Marsikdo v poletni pripeki nikoli ne pomisli na stanje akumulatorja.

Previdno pri iskanju sence za vsako ceno 

Pri iskanju sence se vsekakor izogibajte neurejenim zasilnim parkiriščem, saj s tem tvegate izpostavitev avtomobila vlomilcem, nemalokrat pa tudi besu narave. V močnih nalivih tudi ob morju zelo hitro narastejo vode v sicer suhih strugah in jarkih, veter pa brez težav podira tudi velika drevesa. Poplavljen ali pod drevesom zmečkan avto je veliko večji strošek kot nov akumulator.

Jure Gregorčič

Jure Gregorčič

Novinar - urednik Motorevije