Akumulator – najpogostejša zimska težava avtomobilov

Najpogostejši vzrok klicev na pomoč na številko 1987 je pozimi po izkušnjah AMZS službe za pomoč na cesti izpraznjen oziroma slabo delujoč avtomobilski akumulator. Zakaj nas takšna okvara še vedno preseneti – in zakaj se nam to zgodi prav v prvih hladnih jutrih?

Čeprav smo sredi električne revolucije mobilnosti, med katero se nenehno pogovarjamo o litij-ionski tehnologiji, visokozmogljivih polnilnicah in stotinah kilometrih dosega z enim polnjenjem, pa imamo vsakdanji vozniki z električno energijo drugačne izkušnje in težave: velika večina od 1,2 milijona registriranih avtomobilov na naših cestah je pri svojem delovanju odvisna od tehnološko sicer zastarelih, a daleč najbolj uporabljanih svinčenih akumulatorjev.

Svinčeni akumulatorji so cenovno dostopni in pri svojem omejenem delovanju tudi zelo zanesljivi. Niso pa večni in povsem brez napak. Dobri svinčeni akumulatorji so narejeni za delovanje v dokaj širokem temperaturnem razponu, a kemije in fizike se ne da prelisičiti: previsoke in prenizke temperature namreč vplivajo na kemične procese v akumulatorjih.

Zakaj akumulatorji pri hladnih temperaturah delujejo slabše?

Značilen svinčeni avtomobilski akumulator sestavljajo celice s kovinskimi (svinčenimi) ploščami in elektrolitsko tekočino med njimi. Elektro-kemijska reakcija med dvema kovinama v stiku z elektrolitom povzroči napetost, ki potem poganja električne naprave v avtu. Na dogajanje v galvanskem členu pa vpliva temperatura okolice; visoka temperatura, na primer, pospeši elektro-kemijsko reakcijo, a hkrati pospeši tudi notranjo korozijo v celicah. Nasprotno pa nizka temperatura upočasni reakcije v baterijskih celicah in s tem zmanjšuje tudi zmogljivost alumulatorja.

Pri zunanji temperaturi ledišča tako zmogljivost večine svinčenih akumulatorjev pade za 20 odstotkov, če je zunanja temperatura –30 stopinj Celzija, pa se zmogljivost akumulatorjev zmanjša kar za polovico. Če je akumulator že star, ga nizke temperature lahko pokopljejo: na plošče v celicah se namreč nalaga svinčev sulfat, kar naravno zmanjšuje zmogljivost akumulatorja.

A to je le polovica vzrokov za pogoste zimske težave z akumulatorji. Tudi za drugo polovico so krive nizke temperature, vendar zaradi drugačnega vzroka: v hladnih temperaturah je olje v hladnem motorju gostejše, zaganjač avtomobila pa zato ob zagonu rabi več električnega toka, da obrne pogonsko gred. Če k temu prištejemo še večje energijske zahteve električnih porabnikov pozimi – na primer gretja kabine, stekel ali sedežev –, akumulator, ki že pred zimo ni bil v najboljšem stanju, hitro odpove poslušnost.

Zdaj je čas za skrb

Dokler je z akumulatorjem vse v redu in z zagonom motorja nimamo težav, le redki pomislimo, kako bo akumulator deloval v hladnih jutrih. A nekaj znakov slabega delovanja, ki jih lahko opazimo že zdaj, vendarle velja prepoznati in upoštevati. Na kaj moramo biti pozorni?

Če ob jutranjem zaganjanju avta zaganjač le s težavo obrne motor, je to pomenljiv znak, da akumulatorju pešajo moči. Če se to dogaja v toplih jutrih, v hladnih motorja zagotovo ne bo več mogoče zagnati. 

- Če žarometa ob prižganem kontaktu svetita z vidno šibkejšo svetlobo kot pri prižganem motorju, je to znak za opešan akumulator. Enako velja za osvetlitev potniške kabine.

- Znak za slab akumulator so tudi pogoste okvare ali nedelovanje elektronskih naprav v avtu, kakršne so na primer avtoradio, zaslon multimedijske naprave …

- Znak za opešan akumulator je tudi spremenjen zvok avtomobilske hupe.

- Prižgana opozorilna lučka s simbolom akumulatorja na armaturni plošči je jasen znak, da je nekaj narobe.

- Dober pokazatelj stanja akumulatorja je tudi njegova starost. Sodobni akumulatorji sicer zdržijo precej dlje kot še nekaj let nazaj, a po treh letih uporabe že lahko upravičeno sklepamo, da je zmogljivost zmanjšana – in da lahko pozimi pričakujemo težave.

Zakaj akumulator traja različno dolgo?

Akumulator nima jasno začrtane dobe trajanja, ker je njegovo delovanje zelo odvisno tudi od načina uporabe oziroma voznih navad voznika.

Eden od sovražnikov akumulatorja so kratke vožnje. Kdor vsako jutro prevozi le nekaj kilometrov, potem pa avto preostanek dneva stoji na mestu, bo precej hitreje zmanjšal zmogljivost akumulatorja kot voznik, ki vsak dan prevozi veliko kilometrov. Na kratkih vožnjah polnilnik ne zmore popolnoma napolniti akumulatorja, zato ta deluje z vse manjšo zmogljivostjo.

Enako škodljiva so tudi daljša časovna obdobja, ko avto ni v uporabi. Tudi ko je avto ugasnjen in zaklenjen, nekateri manjši porabniki električne energije še vedno delujejo in porabljajo energijo – na primer alarmne naprave, vratne ključavnice, nekateri multimedijski sistemi in še kaj. Enotnega časovnega pravila ni, a če avto stoji na mestu dva ali tri tedne, že lahko pričakujemo težave pri zagonu motorja – še zlasti pozimi in pri starih akumulatorjih.

Kako lahko sami poskrbimo za dobro kondicijo akumulatorja?

Akumulator z leti izgublja svojo zmogljivost, kar je proces, ki ga ne moremo zaustaviti. Lahko pa s svojim ravnanjem in nekaj vozniškimi prijemi vsaj malo podaljšamo njegovo dobo trajanja. Kako?

Čim manj kratkih voženj: če se vsak dan zapeljemo le nekaj-sto metrov do trgovine in nazaj domov, bo akumulator opešal precej hitreje, saj ga alternator na kratkih vožnjah ne more napolniti.

Če avto le redko uporabljate, njegov akumulator vsake toliko časa napolnite s posebnimi prenosnimi polnilniki, ki jih za ugodno ceno dobite v specializiranih trgovinah.  

Nasveti

Varčujte z električno energijo: gretje kabine, stekel in sedežev ter ostali električni porabniki v avru zahtevajo veliko električne energije. Še zlasti pozimi je lahko skupna poraba energije večja od energije, ki jo med vožnjo v akumulator vrača alternator – še zlasti na krajših vožnjah.

Le za starejše avtomobile

Zagon motorja ob pomoči zaganjalnih kablov

Pomoč prijatelja ali naključnega mimoidočega voznika lahko marsikoga obvaruje pred klicem na pomoč, ko akumulator v njegovem avtu odpove poslušnost. Zagon motorja s kabli je preprost in hiter način, da se lahko z avtom, ki bi sicer moral počakati na nov akumulator, odpeljemo naprej - a le, če se zagona lotimo na pravilen način. Kako pravilno zaženemo avto z zaganjalnimi kabli?

Avto, ki bo daroval elektriko našemu, naj pripelje dovolj blizu našega, da zaganjalni kabli sežejo od enega do drugega akumulatorja. Motor ugasnemo.

Najprej priključimo rdeči kabel na pozitivni pol (+) avta z delujočim akumulatorjem, potem pa še na pozitivni pol okvarjenega akumulatorja.

Črni kabel najprej priključimo na negativni pol (-) delujočega akumulatorja, nato pa na nezaščiten kovinski del v motornem prostoru avta z okvarjenim akumulatorjem ali na zato predvideno mesto (ki je navedeno v navodilih za uporabo avtomobila).

Najprej zaženemo motor darovalca in ga pustimo teči nekaj minut. Šele nato skušamo zagnati motor avta z okvarjenim akumulatorjem.

Odklop kablov naj poteka v obratnem vrstnem redu kot priklop.

Motor avta z okvarjenim akumulatorjem naj teče dlje časa ali pa se z njim odpravite na daljšo vožnjo.

Novejših avtomobilov ne zaganjajte s kabli

V najsodobnejših avtomobilih deluje cela vrsta občutljivih elektronskih naprav in računalnikov, ki jim zagon motorja z zaganjalnimi kabli lahko škodi. Pri takšnem zagonu lahko namreč tokovni sunki uničijo občutljivo elektroniko, kar lahko pusti precej hujše in dražje posledice kot nakup novega akumulatorja.

Pri večini najsodobnejših avtomobilov je to zapisano tudi v knjižici z navodili za uporabo: izdelovalec v navodilih praviloma svetuje, da se je treba pri okvari akumulatorja obrniti na pooblaščenega serviserja.

Našim članom in vsem drugim voznikom, ki pokličejo na 1987, v primeru okvare akumulatorja pomagamo na mestu okvare, kar pomeni, da akumulator v avtomobilu zamenjamo in njihovo težavo odpravimo, ne da bi morali avto odpeljati na servis.