Toplo, a nevarno
Varnostni pas je eno od najpomembnejših tehničnih varovalnih sredstev v avtomobilu in zato nepogrešljiv del za zagotavljanje pasivne varnosti v avtu. A zares učinkovit je šele, ko je pravilno nameščen in nastavljen; ob pravilni višini zgornjega vpetja in pravilni legi pasu mora varnostni pas predvsem ves čas tes-no objemati telo potnika. Ob ohlapnem varnostnem pasu se namreč telo ob trku premak-ne naprej, pas pa ga zaustavi prepozno in preveč nenadno; tudi zategovalnik in omejevalnik zatezne sile pri ohlapnem varnostnem pasu ne delujeta pravilno. Velja spomniti, da ob značilnem čelnem trku varnostni pas stisne prsni koš s silo ene tone; če je pas ohlapen, je ta sila večja, predvsem pa bolj nenadna in nepravilno razporejena.
Pri odraslem potniku v avtu mora spodnji del varnostnega pasu potnika objeti v višini bokov, pri majhnih otrocih pa pri stegnih. Debela bunda ali plašč prestavi spodnji del varnostnega pasu navzgor v višino trebuha, kar pa ob trku lahko predstavlja nevarnost za poškodbe mehkih delov telesa, kakršni so na primer trebuh, jetra ali vranica, v skrajnem primeru lahko pride celo do notranjih krvavitev.
To so ugotovili tudi strokovnjaki ADAC, ko so opravili preskusni trk pri hitrosti 16 km/h in v voznikov sedež posadili v bundo oblečeno odraslo lutko, v otroški sedež pa v bundo oblečeno lutko otroka. Že trk pri majhni hitrosti, ki je značilna za mestne nesreče, se je za obe lutki končal slabo, saj se je spodnji del varnostnega pasu obema lutkama zarezal v trebušni del trupa. Obremenitve so bile dovolj velike, da bi v resničnem življenju lahko prišlo do notranjih poškodb oziroma poškodb notranjih organov.
Omejena gibljivost moti pri vožnji
Debele bunde, jakne in plašči pa ne predstavljajo le nevarnosti pri trkih, ampak ovirajo voznika tudi pri vožnji. Debelo oblečen se namreč voznik ne more pravilno gibati; omejen je na primer pogled nazaj čez ramena, podaljša se reakcijski čas, tudi nenadne manevre, pri katerih rabimo vso gibljivost in hitro odzivanje, oblečeni v debele bunde zmoremo slabše.
Dodatna nevarnost se pokaže čez nekaj časa, ko se temperatura v avtu dvigne in v debelih oblačilih nam hitro postane vroče. Takrat moramo bundo seveda sleči, a nikakor med vožnjo; takšno slačenje je nerodno in traja kar nekaj časa, medtem pa moramo običajno vsaj za nekaj časa izpustiti volanski obroč iz rok. Če torej želimo sleči bundo, moramo to varno storiti v zaustavljenem avtu.
Kako torej ravnati, če je v avtu mraz? Sesti za volan zaledenelega avta zgolj v srajci seveda ne pride v poštev, čeprav bi bilo to najbolj varno. A že malo debelejši pulover ali jopica iz flisa ponujata dovolj toplotne izolacije, da nas za volanom ne bo zeblo (preveč), hkrati pa so oblačila iz flisa zaradi goste tkanine dovolj tanka, da ne motijo prileganja varnostnega pasu telesu.
Če pa že moramo voziti v debeli bundi, je to najbolje narediti tako, da bundo odpnemo in si spodnji del varnostnega pasu napnemo prek medenice oziroma kolkov, zgornji del pa pravilno prek ramen in prsnega koša. Če si pravilno nastavimo varnostni pas neposredno na telo, lahko torej vozimo tudi z oblečeno bundo.
Pri otrocih, ki se vozijo v otroških varnostnih sedežih, imamo več možnosti, da zmanjšamo nevarnost. Na trgu je namreč kar nekaj odej, podloženih pregrinjal in posebnih pončev, ki so namenjena prav uporabi v avtu, saj imajo odprtine za pravilno namestitev varnostnih pasov.
V vsakem primeru je treba sebe in otroka obleči tako, da se varnostni pasovi čimbolj prilegajo telesu.