Na pedalih: Slovenske kolesarske steze in poti

Odkar je Slovenija del Evropske unije, je izgradnja kolesarskih stez in poti hitrejša kot kdajkoli prej. Dokaz za to je na primer tabla na začetku kolesarske poti D2, na kateri jasno piše, kdo je pomagal največ in kdo je delal največ za to, da se ljubitelji kolesarjenja zdaj brezskrbno vozimo s kolesi ločeno od pločevine na štirih kolesih. Pomen kolesarskih stez ni samo dopolnjevanje turistične ponudbe kraja, ampak predvsem ozaveščanje, da se v okolju ni nujno prevažati zgolj z motoriziranimi prevoznimi sredstvi. Ker nemotorizirana in motorizirana prevozna sredstva ne najdejo sožitja na istih poteh, jih je najbolje ločiti.

Katera je najstarejša kolesarska steza, ki jo imate v spominu? Kaj sploh kolesarska steza je? Ob omembi se najprej spomnimo na vsako značilno rezervirano stezico ob ali na pločnikih ulic v večjih slovenskih mestih. Ali pa mogoče na kolesarsko stezo od Jesenic do Kranjske Gore in naprej proti Trbižu, ki ima oznako D2, imenuje pa se “Kolesarska pot Jureta Robiča” (po pokojnem ekstremnem kolesarju). Drži, oboje je lahko kolesarska steza. Ta mora zagotavljati varno in udobno vožnjo za kolesarje. 

Kakšne glavne vrste kolesarskih stez poznamo?

Ločene kolesarske steze (posebne kolesarske poti):

Vsaka vrsta kolesarske steze ima svoje prednosti in slabosti ter je primerna za različne vrste kolesarjev in prometne razmere. Pomembno je, da se kolesarji in vozniki zavedajo pravil in oznak, ki veljajo za posamezno vrsto steze, da se zagotovi varnost vseh udeležencev v prometu.

S kolesom od najstarejšega slovenskega mesta do bazilike na obrobju Haloz

Član AMZS in naš zvesti spremljevalec na družbenih omrežjih Marko Belšak nam je lepo opisal kolesarsko pot oziroma avanturo, ki jo priporoča vsem našim bralcem. Tu si drznem povabiti tudi druge naše bralce kolesarje, da nam pošljejo kako svoje kolovratenje, vandranje s kolesom po Sloveniji. 

Ptuj je najstarejše slovensko mesto. Ima bogato rimsko zgodovino; prvič je pisno omenjeno kot Petoviona pred skoraj 2000 leti, leta 69 na vojaškem posvetu rimskega generala Marka Antonija Prima.
Skoraj 2000 let s(m)o na Ptuju čakali na posodobitev mreže kolesarskih stez, ki Ptuj povezuje z okoliškimi kraji. Nove oziroma posodobljene kolesarske steze Ptuj povezujejo tudi s Ptujsko Goro, vzpetino, ki nakazuje začetek Haloz in kljubovalno štrli iz ravnice Ptujsko-Dravskega polja, na vrhu katere se baha ena od sedmih bazilik v Sloveniji, bazilika Marije Zavetnice, starodavne romarske cerkve. Po legendi naj bi črni oblaki skrili cerkev v času najsilovitejših turških vdorov, zato sliši tudi na ime Črna Gora.
Pot lahko začnemo na peš mostu čez reko Dravo, kjer uživamo čudovit pogled na veduto našega najstarejšega mesta. Sledimo kolesarskim oznakam za mesto Majšperk. Kolesarska steza je deloma povsem ločena od vozišča, deloma speljana po pločniku, deloma po namenskem kolesarskem pasu na prometnem pasu ali kot souporaba prometnega pasu. Po nekaj kilometrih prispemo v Kidričevo, kjer se peljemo mimo dveh tovarn, pomembnih tudi v avtomobilski industriji.
Če nam po poti zmanjka energije, si energetske zaloge hitro napolnimo s čebeljimi pridelki pri enem največjih čebelarjev v Sloveniji. Na ravnici pred Ptujsko Goro se lahko ustavimo in ogledamo prazgodovinske gomile, grobišča iz železne dobe ter tudi ostanek obrambne linije iz 2. svetovne vojne.
Večinoma ravninska pot nam srčni utrip dvigne zgolj na zadnjem delu, ko se vzpnemo na Ptujsko Goro. Naš trud je poplačan z lepim razgledom od Boča, Pohorja, na celotno Ptujsko-Dravsko polje vse do Gradca v sosednji Avstriji in Prlekije.
Zadnjih nekaj deset metrov poti prehodimo peš (bolj verni lahko tudi po kolenih), kolesa pustimo na urejenem parkirišču, urejenem tudi za avtodome. Ob baziliki se lahko osvežimo s pijačo, kupimo spominek ali zgolj uživamo v razgledu.

Povezane kolesarske steze:

Še dva zanimiva predloga za izlet #NaPedalih

Od letošnjega leta je odprta kolesarska povezava Velenje–Šoštanj–Šmartno ob Paki–Mozirje, odsek Šoštanj–Mozirje. Trasa kolesarske povezave poteka od meje Mestne občine Velenje in Občine Šoštanj, kjer se kolesarski promet vodi po obstoječi sprehajalno-kolesarski poti Velenjsko jezero–Šoštanj. Nadaljevanje poteka skozi Šoštanj, Florjan in Skorno pri Šoštanju v občini Šoštanj, nadaljuje do Paške vasi in Gorenja v občini Šmartno ob Paki ter mimo novega krožišča Soteska do naselja Ljubija v občini Mozirje. Dolžina je dobrih 16 kilometrov.

Zanimiva je tudi ena najbolje urejenih kolesarskih poti Štrekna, ki poteka po opuščeni železniški progi od Velenja proti Dravogradu. Trasa je v celoti asfaltirana in odmaknjena od preostalega prometa. Med znamenitostmi zlasti izstopa nov odsek skozi sotesko Huda luknja, za kanček adrenalina pa poskrbi kar šest predorov, za čudovite razglede in poglede pa številni mostovi in nadvozi. In zakaj Štrekna? Nekoliko posebno ime je dobila prav zato, ker poteka po trasi nekdanje železnice. Ohranjeni in prenovljeni objekti tehniške dediščine vas bodo tudi s pomočjo posebej oblikovanih počivališč z informativnimi tablami in vsebino popeljali skozi zgodovino nekdanje proge. Tudi kakšen zavoj na stranpot nudi zanimiva doživetja. Zagotovo ne pozabite obiskati starega mestnega jedra v Slovenj Gradcu.

Ali ste vedeli ...
AMZS članstvo zagotavlja tudi pomoč na cesti za kolesarje – v Sloveniji, na Hrvaškem in v Avstriji.