Zeleni izlet: Gorsko igrišče osrednje Slovenije, Krvavec

Krvavec je poznan predvsem kot smučišče, na katerega po sneženju z veseljem planejo tudi ljubitelji smučanja zunaj urejenih prog. Jadralni padalci so v okolici Ambroža pod Krvavcem že stari gostje, pred nedavnim pa so se jim pridružili še spustaši na dveh kolesih. Potem ko so upravljavci smučišča spoznali, da jim samo ob globalno segretih zimah ne bo uspelo obstati nad bankrotom, so se vneto posvetili poletni zabavi in tako so žičniške naprave zaživele tudi kot bližnjica za kolesarje, ki se jim ne ljubi potiti navzgor v breg. Tamkajšnji bike park, kot se temu moderno reče, ponuja kup prog za spust oziroma "trailov" za downhill. Omenimo še, da je tudi asfaltirana cesta iz Cerkelj na Krvavec s 1000 metri višinske razlike resen preizkus kondicije za vsakega cestnega kolesarja. 

Zaradi izhodišča nad gozdno mejo, ki ga omogočata tudi poleti obratujoča žičnica oziroma prej omenjena cesta, nam v visokogorska doživetja ni treba vložiti veliko napora. Najmlajše vabijo s Potjo pastirskih škratov in poletnim parkom, če pa nas zabava s tovrstno dodano vrednostjo ne mika, se lahko po mili volji sprehajamo med planinami in po zaprtih smučarskih progah, ki zunaj sezone služijo predvsem kot pašniki. Nekaj strpnosti in splošne previdnosti glede goveda ob tem ne bo odveč. 

Na Veliki Zvoh, 1972 m, ki je najvišja točka smučišča, pridemo brez kakršnega koli znanja, in čeprav vrh kazi žičniška infrastruktura (vključno z zelo umetnim jezercem), se zaradi pogledov na Grintovce splača potruditi. Čisto zlahka vseeno ne gre, zadnji del po smučarski progi do vrha je naporno strm in v soncu običajno hudo vroč.

Obiskovalci Krvavec največkrat izberejo kot izhodišče za klasične vrhove, kot sta šopek nad planino Koren (Vrh Korena, 1999 m, Kompotela, 1989 m, Košutna, 1974 m) ali malo bolj oddaljeni Kalški Greben, 2224 m, ki Krvavec povezuje s Kokrskim sedlom in glavnimi vrhovi Grintovcev. Kar nekaj poti, ki vodijo po vseh straneh krvavškega masiva, lahko povežemo v krog po lastnem okusu, najbolj nabriti pa ne smejo preskočiti zavarovane poti, ki pelje od Zvoha na Vrh Korena čez greben Ježa.

Izrastki

Umaknjena od osrednjega masiva Krvavca je Mokrica, 1853 m, na katero označena pot pripelje samo v spustu z bližnje Kompotele. Mokrica je znana predvsem po Medvedji oz. Mokriški jami, 1531 m. V kratki zijalki, skriti v južnih pobočjih gore, so našli ostanke kamenodobnih lovcev, stare od 40 do 70 tisoč let, in ja, tudi jamskih medvedov. Arheolog Mitja Brodar je z izkopavanji v 50. in 60. letih prejšnjega stoletja menda celo dokazal, da so v Medvedji jami zavetje iskali pripadniki iste kulture kot v Potočki zijalki in da so bili tovrstni izleti v višave za naše prednike torej način življenja, ne pa samo izlet za posebne priložnosti. V teh nekaj deset tisoč letih se torej ni dosti spremenilo! Ampak pozor, pot do jame in mimo nje na Mokrico je neoznačen bombonček za najbolj izkušene.

Med izleti nad Krvavcem nam pogled prej ali slej pade na kamniškobistriško stran, v Kurjo dolino in proti Kalcam. Rob kraške planote Kalce prečka označena pot proti Kalški gori in Kokrskemu sedlu, sicer pa je to divjina, ki jo v zadnjih letih znova odkrivajo raziskovalci brezpotij in (predvsem zimski) plezalci.

Vrh Korena, 1999 m, in Veliki Zvoh, 1972 m

Vrh Korena je tisti nesrečnež, ki mu zmanjka pičel meter, da bi se vpisal med naše najbolj zaželene dvatisočake. Perspektivo lahko obrnemo: Vrh Korena je tisti srečnež, na katerem imamo odrasli glavo nad dvatisočico, nekatere pomembne organe pa pod njo! Vsekakor pa je Vrh Korena silno hvaležen cilj, ki za razmeroma malo truda ponuja opojne razglede ter visokogorsko poezijo skal, trav in v sezoni tudi cvetja. 

Kako na vrhova? Na robu parkirišča pred stransko cesto proti hišam na planini Jezerca opazimo markirano pot, ki nas povede okrog Kržišča do Kriške planine (če na Jezercih plačamo za dvig zapornice, se do sem lahko pripeljemo). Skozi podhod pod smučarsko progo nadaljujemo mimo spodnje postaje vlečnice po dnu travnate doline proti vzhodu. Na robu se odpre pogled proti dolini Korošice in Velike planine, naša pot pa zavije levo in se usmeri okrog vzhodnih pobočij Krvavca in Zvoha. Za prvim izrazitejšim robom se v nekaj okljukih celo spusti, nato pa se razgledno vzpne do planine Koren z jezercem in pastirsko kočo. Od nje se markacije dvigujejo po travnato-rušnatem dnu doline. Ko se teren izravna in postane kraško nepregleden, se lahko odločimo še za obisk bližnjih Košutne, 1974 m, ali Kompotele, 1989 m, za Vrh Korena pa se na razpotjih držimo levo. Na širokem grebenu od Vrha Korena proti Zvohu je razcep. Levo bomo sestopili, razdrapani Vrh Korena, 1999 m, pa po skalah dosežemo desno v nekaj minutah.

Z Vrha Korena se vrnemo na bližnje razpotje in tokrat izberemo pot proti Zvohu in Krvavcu čez Ježa. V glavnem se drži grebena in je sprva nezahtevna, pri slikovitem spustu pod krušljivo škrbino pa nam pomagajo varovala. Na drugi strani grapice se pot spet vzpne na greben in je še nekaj časa bolj skalnata, pred vrhom Velikega Zvoha pa postane lažja.

Na Velikem Zvohu, 1972 m, dosežemo krvavško smučišče. Markacije nas povedejo navzdol po tlakovanem levem robu smučarske proge do sedla Razor, nato pa po cesti pod oddajnikom do Doma na Krvavcu, za katerim nam markirana bližnjica skrajša pot na Kriško planino. Z nje se vrnemo na izhodišče po poti vzpona (lahko pa tudi po makadamski cesti).

Besedilo: Mojca Stritar Kučuk, foto: Mojca Stritar Kučuk, Vlado Habjan, Franci Horvat

Odkrijte še druge cilje Zelene transverzale

• Spodnja Savinjska dolina, Čreta na Dobrovljah
• dolina Lomščice, Dom pod Storžičem 
• Benečija, izlet na Kolovrat
• Moravško, Limbarska gora
• Šentjur z okolico, izlet na Resevno
• Kambreško, izlet na Korado
• Obsotelje, izlet na Silavec nad Podčetrtkom
• Ivančna Gorica, Lavričeva pot
• Mojstrana, izlet na Grančišče

Zeleno transverzalo za odkrivanje manj znanih kotičkov Slovenije sestavlja 10 ciljev, ki smo jih predstavili v Motoreviji in na digitalnih kanalih AMZS in partnerjev. Vsi, ki so do 31. avgusta 2023 zbrali vsaj tri žige Zelene transverzale, so sodelovali v žrebanju za privlačne nagrade. Več o projektu lahko preberete tukaj.